Novice Svet24

"Ko se zgodi nekaj zelo hudega ali nenadnega, človek to doživi kot šok, duševno travmo, tudi če ni bil telesno poškodovan. Naši možgani pa se odzovejo tako, da vklopijo varovalni mehanizem boja, bega in zamrznitve," je pojasnila. To velja tudi za vse tiste prebivalce, ki neposredno niso bili vpleteni v travmatično dogajanje in niso utrpeli škode v poplavah, so pa dogajanje spremljali, je dodala sogovornica.

Prebivalci na prizadetih poplavnih območjih se te dni sicer vsak po svoje soočajo tudi z žalovanjem ob travmatičnih dogodkih. Sogovornica poudarja, da je žalovanje povsem običajno po travmatski izkušnji, ima pa več faz. Fazi šoka običajno sledita fazi jeze ali faza pogajanja, zatem še fazi žalovanja in sprejetja.

Jaka Koren

"Faza jeze običajno pomeni, da je človek jezen na cel svet, faza pogajanja pa, da človek preigrava različne možne scenarije o tem, kaj bi bilo, če bi ravnal drugače. Na primer, če bi premaknil avto, ga ne bi odnesla deroča voda. Ali, če bi zgradili hišo na drugem mestu, bi bilo danes drugače," je pojasnila sogovornica.

Psihiatrinja svetuje

Še posebej hudo je bilo v teh dneh za prebivalce Črne na Koroškem in drugih zaselkov, ki so bili več dni odrezani od sveta, pa tudi od večine telekomunikacij. "V takšni situaciji je najbolj grozno in boleče, da je človek popolnoma sam in da nima na voljo informacij. Ko je pomoč vendarle prišla, so prebivalci Črne doživeli veliko olajšanje," je ocenila Dernovšek.

Razumljiv in logičen pa se ji zdi tudi odziv nekaterih, ki kljub grožnji poplav ali plazov niso želeli zapustiti svojih domov. "Človek se doma počuti varnega. Da bi moral zapustiti svoj dom, doživlja kot večjo nevarnost kot to, kar se mu morda lahko zgodi na domu med poplavami," je pojasnila.

Sogovornica prebivalcem krajev na prizadetih območjih svetuje, naj se, če je to le mogoče, poskusijo naspati, uživajo redne obroke in varčujejo s svojimi močmi.

Prav tako pa naj se ne branijo prositi za pomoč, dodaja. Ob travmatičnih dogodkih je za žrtev namreč bistvenega pomena tudi to, da lahko spregovori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa, ter da žrtev nima občutka, da je popolnoma sama, je poudarila Dernovšek.

Seznam organizacij in telefonskih številk, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in kjer lahko državljani poiščejo pomoč.

- Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Druge oblike pomoči

- Regionalni centri za duševno zdravje odraslih, več informacij na sta.si/qTukn0.

- Regionalni centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, več informacij na sta.si/qMPgr4.

- Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja (nujna medicinska pomoč v najbližjem zdravstvenem domu in v psihiatričnih bolnišnicah), denimo:

LJUBLJANA
* urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45), telefonska številka: 01 475 06 85
* dežurna psihiatrična služba - center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), telefonska številka: 01 587 49 00

MARIBOR
* psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8. do 8. ure naslednjega dne), telefonska številka: 02 321 11 33

VOJNIK:
* psihiatrična bolnišnica Vojnik, dežurna psihiatrična pomoč (neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu), ambulanta za nujna stanja (vsak delovni dan med 8. in 15. uro), telefonska številka: 03 780 01 00

ORMOŽ
* psihiatrična bolnišnica Ormož, ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10. do 15. ure, telefonska številka: 02 741 51 00

IDRIJA
* urgentna psihiatrična ambulanta, telefonska številka: 05 37 34 400