Potem vas nos vodi še v kopalnico; v kateri pa ne smrdi, ker je nekdo opravil potrebo, ampak so tudi tam na delu fekalije, ki so stranišče napolnile do vrha in celo dvignile pokrov ter se prelile čez rob. Ogabno in gotovo šok, ki vam priskuti ne le jutro ali tistega dneva, ampak kar bivanje v lastnem domu nasploh. A kar je najhuje, se to vaščanom Sodincev, ki živijo v neposredni bližini rastlinske čistilne naprave, dogaja večkrat in več let. V svojem obupu pa so sami, kajti na občini ne najdejo sogovornika, ki bi jim prisluhnil, razumel njihove stiske in jim pomagal.
Globa za onesnaževanje okolja
Zgodba ima že dolgo brado, sodinska čistilna naprava pa je pravzaprav kamen spotike že vse od njenega načrtovanja in izgradnje leta 2013. »Bivši župan Alojz Sok se jo je odločil v Sodincih postaviti na vsak način, čeprav smo že takrat opozarjali, da je preblizu naselja, pozneje pa se je izkazalo, da je tudi slabo projektirana,« pripoveduje Boštjan Zamuda, ki živi streljaj od čistilne naprave (ČN). Vsake toliko časa fekalije vdrejo v njihove hiše, se razlivajo po okolici, širi se smrad, ribe v potoku poginjajo. »Že leta vse to prijavljamo na občino, na Komunalno podjetje Ormož (KPO), ki ČN upravlja, na pristojno inšpekcijo, a brez večjega uspeha, slednja je žal naklonjena občini, odgovori pa bolj ali manj enaki, češ da ima ČN vsa potrebna dovoljenja, da deluje brezhibno in ni opaziti večjih odstopanj. Nekoliko so obrnili ploščo šele, ko se je okoljska organizacija Rovo dokopala do dokumentov, ki pričajo, da je morala Komunala Ormož lani na podlagi rezultatov opravljenega monitoringa v letu 2021 plačati globo zaradi onesnaževanja okolja iz čistilne naprave. Čeprav gre za informacijo javnega značaja, so nam jo seveda poskušali prikriti, po tem razkritju pa so morali vendarle nekoliko stopiti nazaj, zato so naročili sanacijo in nadgradnjo ČN.«
Neprimerna lokacija tik ob hišah
Še pred sanacijo, natančneje novembra 2019, je Zamuda pri sodnem izvedencu in cenilcu za ekologijo doc. dr. Darku Drevu naročil izvedensko mnenje o čistilni napravi v Sodincih. Ta je med drugim ugotovil, da ČN ni bila ustrezno sprojektirana in zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem ter da ne zagotavlja ustrezne varnosti pred onesnaževanjem podtalnice. Po njegovem ni dopustno, da stoji tik ob stanovanjskih hišah. Najbližja hiša je namreč od ČN oddaljena manj kot 50 metrov, morala pa bi biti vsaj desetkrat več, torej vsaj 500 metrov, zato predlaga selitev na drugo lokacijo. Drev je prepričan, da bi bila sanacija obstoječe ČN, ki je bila nato lani vendarle izvedena, predraga, saj bi bili stroški najbrž večji kot postavitev ustrezne nove.
Izpostavil je emisije neprijetnih vonjav, ki nastajajo pri vsaki čistilni napravi, tudi rastlinski, zato bi morali pri čistilnih napravah, ki so postavljene relativno blizu stanovanjskih hiš, šol, vrtcev, gostinskih objektov ..., ustrezno zajemati onesnaženi zrak in ga očistiti. »Čeprav v Sloveniji še ni sprejetega ustreznega podzakonskega akta, ki bi urejal problematiko prekomernih emisij neprijetnih vonjav v okolje, to ne pomeni, da so dovoljene. Kadar zaradi tega pride do sporov na sodiščih, so upoštevani ustrezni predpisi EU in predpisi razvitih članic EU, kot sta Avstrija in Nemčija. Kot sodni izvedenec sem že sodeloval v več takšnih zadevah na sodiščih.«
Padec vrednosti nepremičnin
Drev poleg naštetega ocenjuje, da so hiše v neposredni bližini zaradi ČN v Sodincih izgubile vrednost. »Tiste, ki so od nje oddaljene manj kot 110 metrov, so izgubile vsaj 15 odstotkov. Verjetno obstaja še povečano tveganje za zdravje ljudi, ki živijo v bližnjih hišah, o čemer pa bi lahko kompetentno presojal izvedenec zdravstvene stroke.«
Po opravljeni sanaciji so vaščani kljub naštetemu upali, da bo ta zalegla in vsaj zmanjšala, če že ne rešila njihove težave z zalitimi jaški, izlitji v hiše, z zamašenimi gredami in posledičnimi izlitji v okolico – v bližnji potok in na njive. »Nekaj časa je bil dejansko mir, tudi smrad se je nekoliko umiril. Nato pa se je zgodba po letu dni, namreč z majskimi poplavami, z vso silo ponovila. O tem smo nemudoma obvestili KPO in medobčinsko komunalno inšpektorico Jano Čavničar, a se ni zgodilo nič: nihče ni prišel do nas, da bi nam pomagal, tudi pozneje ni bilo nikogar, ki bi preveril, kaj se je zgodilo, naredil zapisnik ali podal rešitve. Po mesecu dni molka sem se obrnil še na Andreja Kosija na odboru za okolje in prostor, a kljub obljubi o tem na odboru niso govorili, prav tako ne na seji občinskega sveta. Inšpektorica pravi, da to ni v njeni pristojnosti, komunala se izgovarja, da je bilo izlitje posledica močnih padavin, čeprav je jasno, da meteorna voda ne sme priti v fekalni kanalizacijski sistem. Ko sem srečal župana in mu poskušal pojasniti naše težave, se je samo obrnil in šel brez komentarja dalje. Vsi nas ignorirajo in se vedejo, kot da se ne bi nič zgodilo.«
Sprti strani končali na sodišču
Prav ignoranca, skrivanje podatkov in netransparentna komunikacija so sodu izbili dno. Namesto da bi stranke v postopku sedle za mizo in se pogovorile, kako naprej za skupno dobro, zmeraj bolj trmasto stojijo vsaka na svojem bregu. Trije vaščani, ki stanujejo neposredno ob čistilni napravi, so vložili tožbo proti občini. »Glede na dejstvo, da kljub strokovni študiji, ki so se ji na občini in komunali le posmehovali, vsem dokazom o nedelovanju ČN, predlogom o trajnejših rešitvah, ki bi bile ugodne za vaščane, občina še zmeraj vztraja pri brezhibno delujoči ČN, nam žal ni preostalo drugega kot pravdanje. Župan pravi, da se z nami ne bo pogovarjal zaradi tožbe, zdaj pa smo priča igricam zavlačevanja postopkov, prirejanja dejstev in finančnega izčrpavanja tožečih strank. Videti je, da bodo vse naredili, da bo sodni postopek trajal deset let; v tem času pa nas bodo dobesedno zasipali z drekom. Namesto rešitev raje iščejo teorije zarot in obsojajo oziroma diskreditirajo tiste, ki se po njihovem neutemeljeno pritožujemo, obljube o prestavitvi ČN na drugo lokacijo pa so bile očitno zgolj predvolilna cvetka.«
