Analitik Aljaž Pengov Bitenc meni, da bi se morala zavedati teže svojih besed, ampak, dodajamo, kako pa ve, da se Tina Gaber ne zaveda povsem teže svojih besed. "Ni vseeno, kaj kdo reče," pravi ta analitik za Slovensko tiskovno agencijo. Sicer se strinja, da je Gaber še vedno zasebna državljanka. "Vendar ima bližnjico do Goloba, ki je odločevalec," je opomnil. Premier sicer ni edini, ki odloča o politikah, ki se bodo izvajale in Pengov Bitenc glede na to ne želi precenjevati njenega vpliva.
Toda vsak, "ki dobi v roke večji megafon", se mora po oceni Pengova Bitenca zavedati, da morajo biti njegove izrečene ali objavljene besede veliko bolj pretehtane. "Trditve nekoga, ki ima 50.000 sledilcev, lahko zaživijo svoje življenje in imajo lahko nepredvidljive posledice," je posvaril. Spet, dodajamo, prav mogoče se Tina Gaber tega zaveda in je to njen cilj - obramba nutrij.
Gaber je bila ta teden v ospredju, ko so predstavniki 20 društev in organizacij ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predali več kot 24.000 podpisov pod peticijo, s katero izražajo nasprotovanje odlovu nutrij na območju Ljubljanskega barja ter se zavzemajo za "realistične in naravi ter ljudem prijazne rešitve". Po poročanju Dnevnika pa je v videu z naslovom Resnično ozadje izlova nutrij odgovornost za načrtovani izlov pripisala projektni nalogi o nutrijah, ki jo je leta 2019 pripravil Hubert Potočnik z biotehniške fakultete. Ta je po njenih navedbah s študijo ustvaril podlago za potencialno sistemsko korupcijo, saj so v projektni nalogi zaobjeti različni vidiki upravljanja populacije nutrij, med drugim tudi finančni. Potočnik pa njene besede vidi kot žaljive na osebni, strokovni in institucionalni ravni.
Golob ji ne narekuje, kaj naj govori
Premier Golob je na pripombe, da ima delovanje Tine Gaber kot njegove partnerke znake konflikta interesov in da gre lahko za obliko pritiska na uradnike ministrstva, v sredo v oddaji 24ur zvečer dejal, da je aktivizem njegove spremljevalke splošno znan in da tudi v tem primeru deluje povsem pregledno. Ob tem je pripomnil, da ji ne more narekovati, kaj naj govori. Je pa tudi sam mnenja, da bi za upravljanje populacij nutrij lahko našli boljšo rešitev.
Simpatične invazivke
V bran Potočniku je stopilo več njegovih kolegov, danes so se s sporočilom za javnost odzvali tudi na biotehniški fakulteti. Zapisali so, da je nutrija globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, ki je v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta. Še posebej je pogosta na Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja.
Nutrija je po navedbah vodilne strokovne ustanove v državi na tem področju globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najbolj ranljivi ekosistemi na našem planetu. "Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst idr.). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov," so opozorili.
Kot na fakulteti poudarjajo v zapisu, pod katerega je podpisana dekanja Marina Pintar, so s strokovnega vidika večkrat pojasnili, da zavzemanje za pravice živali oziroma posameznih osebkov v populaciji, ki ga pogosto medijsko izpostavljajo posamezne aktivistične organizacije, ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali. "V primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, je za ohranjanje ekostistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst," so jasni.
