»Več kot dve tretjini bolnikov sta bili stari nad 30 let. Ker ljudje s simptomi zastrupitev ne poiščejo vedno zdravniške pomoči, je po naši oceni primerov več. Največ zastrupitev obravnavamo poleti in jeseni, ko je za rast gob najugodnejši čas. Zaradi shranjevanja gob so zastrupitve z njimi prisotne skozi vse leto,« je povedal dr. med. Gašper Razinger iz ljubljanskega UKC, Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo.
Zdravstveni delavci, ki obravnavajo primere zastrupitev, opažajo, da gobari vse več mladih in da se nabiralci vse pogosteje ozirajo za bolj eksotičnimi primerki gob. »Zato so zastrupitve pri nas relativno pogoste,« je poudaril dr. Razinger. Pojasnil je tudi, da v preteklih petih letih smrtnega primera zaradi zastrupitve z gobami v Sloveniji nismo imeli. Pri obravnavanih pacientih so se zastrupitve običajno kazale kot slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska in splošno slabo počutje.
Nabiralci s terena v preverjanje pošiljajo fotografije
Eva Zupan je določevalka gliv, samostojna svetovalka determinatorka Mikološke zveze Slovenije (MZS). Povedala je, da osebno ne pozna nikogar, ki bi se z gobami zastrupil. Je pa s terena že večkrat v preverjanje prejela fotografije gob, ali so užitne ali ne. »Bile so strupene, tudi zelene mušnice, dežnički in navadne podvihanke. So pa moje izkušnje takšne, da so nabiralci kar konzervativni. Držijo se načela, da nabirajo gobe, ki jih poznajo, nekaj vrst. Tudi na skupinskih nabiranjih se težko odločijo, da dajo v košarico kakšno do tedaj njim nepoznano vrsto, četudi jim zagotovim, da je dobra. Po svoje mi je to všeč, zanesemo se nase in damo v košarico tisto, kar vemo, da nam ne bo škodilo.«
Nevarne so tudi stare in črvive gobe, čeprav so užitne
Zupanova je na družbenih omrežjih ena izmed skrbnic mednarodne skupine za zastrupitve. »Dnevno prihaja do zastrupitev tako ljudi kot živali. Še posebej psi in majhni otroci hitro dajo v usta kaj, kar ni primerno. In žal se ne konča vedno dobro. Opažamo tudi zastrupitve z užitnimi gobami, ker ljudje ne nabirajo lepih in zdravih plodov ali pa jih hranijo predolgo v hladilniku. Goba začne hitro propadati.«
Na zastrupitve z užitnimi gobami, na primer lisičkami ali jurčki, opozarja tudi dr. Razinger. »Gobe morajo biti uporabljene ali shranjene isti dan, ko so nabrane. Za kratek čas jih lahko shranimo v hladilnik. Črvive, stare gobe in gobe, ki so nabrane na kontaminiranih rastiščih, na primer na odlagališčih odpadkov, za uživanje niso primerne,« je jasen sogovornik. »Svetujem, naj ljudje nabirajo le tiste gobe, ki jih sami stoodstotno poznajo ali jih kupijo pri preverjenih virih. Podarjanje gob sorodnikom, znancem in prijateljem je lahko zelo nevarno.«
Če gob ne poznate, jih ne nabirajte
Slovenski gozdovi so z gobami kar radodarni, tudi na štajerskem koncu, kjer so najbolj znana rastišča na hribovitem Pohorju ter gričevnatih Halozah in Slovenskih goricah. Prav tako gob ne manjka v nižinskih gozdovih, je razložila Eva Zupan. »Prleški gozdovi so polni gob: Polenšak, gozdovi okoli Središča ob Dravi in Goričko. Ob Dravi in Muri rastejo spomladanske vrste smrčkov, zimske panjevke, ostrigarji in uhljevke.« Enako kot dr. Razinger tudi Zupanova nabiralcem polaga na srce, naj se o gobah dobro podučijo. Če niso prepričani o vrsti, je bolje, da jo pustijo v gozdu, kot pa da se zgodi kaj neprijetnega. Za začetnike je dobro, da se vključijo v katero od gobarskih društev, v Podravju sta to ptujsko in mariborsko. Gobarit naj se odpravijo v spremstvu poznavalcev, saj so si nekatere vrste gob, užitnih in strupenih, lahko zelo podobne. Klasični izbor vrst gob, pri katerih tudi začetniki, seveda s predhodnim teoretičnim in že nekaj praktičnega znanja, več ne bi smeli zgrešiti, so jurčki, dedi, turki, lisičke, marele, sirovke in borovi glivci.
V Sloveniji 30 vrst smrtno nevarnih gob
Pri nabiranju gob pretirana samozavest ni najbolj priporočljiva, boljše je biti nekoliko skromnejši, preudaren, konservativen. V Sloveniji namreč raste okoli 30 vrst smrtno strupenih gob, vse od teh tudi na Štajerskem. »Najbolj nevarne so gotovo mušnice (zelena in njene bele sorodnice) ter mali dežnički. To so smrtno strupene vrste, s katerimi pride do največ zastrupitev. Potrebna je pozornost pri nabiranju zeleno rjavih vrst golobic, cigančkov, mladih marel – to so vrste, ki jih lahko zamenjamo z zeleno mušnico. Pri nabiranju kukmakov je treba vedno preveriti dnišče gobe, da ne bi pobrali kakšne še zaprte bele mušnice, ki ima v dnišču volvo. Pri nabiranju marel pa je treba res preveriti, da je obroček premičen in da je goba res velika,« je pojasnila Zupanova in dodala še nekaj napotkov o pogojno užitnih gobah. »Teh je veliko tudi med vrstami, ki jih ljudje nabirajo. Malokdo ve, da je orjaški dežnik (marela) pogojno užiten. Pogojno užitno pomeni, da je užitna pod določenimi pogoji, običajno je to kuhanje oziroma toplotna obdelava. Različne vrste zahtevajo različno toplotno obdelavo. Za rdečkasto mušnico (bisernico) je dovolj 75 stopinj, mraznice, po domače štorovke, je treba kuhati vsaj 15 minut, odliti vodo in jih potem pripraviti. Sama sicer ne vidim potrebe, da bi se pogojno užitnih vrst izogibali, jih je pa nujno dobro poznati, kar velja za vse vrste, ki jih nabiramo.«
Doktor Razinger eksperimentiranja s pogojno užitnimi gobami ne priporoča. Ko so se po spletu pojavili zapisi, da ima uživanje rdeče mušnice celo zdravilne učinke, je posvaril: »Uživanje rdeče mušnice je skrajno nevarno in vodi v zastrupitev. Rdeča mušnica nima terapevtskih učinkov, prekomerno uživanje bi lahko povzročilo spremembe in propadanje živčnih celic.«
Kako pogosto naj bodo gobe na krožniku
Zupanova je iz osebnih izkušenj povedala, da gobe uživa sezonsko. »Pri meni so poleti in jeseni na mizi nekajkrat na teden, potem jih jem bolj poredko. Izbira z gobami pripravljenih jedi je velika: juhe, rižote, testenine, omake …« Dr. Razinger priporoča, da se gobe uživajo kot začimba ali priloge, saj so težje prebavljiva hrana. »Izogibajmo se uživanju gob v večernih urah. Mlajši otroci naj jih ne uživajo. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in bolnikih z določenimi boleznimi, na primer z razjedami na želodcu, vnetji trebušne slinavke …«
Eva Zupan, determinatorka pri MZS, sicer meni, da uživanje gob pri otrocih ne bi smelo biti problematično. »Ameriška akademija pediatrov priporoča, da lahko otrok začne občasno jesti gobe, ko začne jesti ostalo trdo hrano, torej nekje po šestem mesecu. Tudi naši strokovnjaki menijo, da lahko otroci začnejo občasno jesti gobe po dopolnjenem prvem letu starosti.«
Kaj pa pogrevanje gobovih jedi? Juh, omak, testenin, rižot … »Po moji oceni je glede tega veliko besed in malo resnične nevarnosti. Če gobe zamrznemo, jih dostikrat prej blanširamo in potem še enkrat pripravimo. Menim, da je s pogrevanjem gob podobno kot s pogrevanjem jedi z mesom. Seveda je težava, če poleti pripraviš jed iz gob, jo čez noč pustimo na kuhinjskem pultu in naslednji dan pogrejemo. Če pa jo takoj po pripravi damo na hladno, v hladilnik, in naslednji dan pogrejemo, tega problema ni,« je še povedala Eva Zupan.
