Ko se na cesti zatakne, postanemo živčni. Kar je razumljivo, poletni meseci so čas množičnih potovanj in odhodov na počitnice. In ko se na prepolnih cestah srečajo različni vozniki, lahko hitro nastanejo težave. Upravičeno se lahko vprašamo, kako na promet vpliva prepočasna vožnja. Tudi ta je lahko nevarna.
Prehitra vožnja postaja družbeno vse bolj nesprejemljiva, država pa s svojimi represivnim aparatom skrbi, da je na cestah veliko radarjev, policistov ali občinskih redarjev, torej je pričakovati spoštovanje hitrostnih omejitev, saj je prehitra vožnja ne samo nevarna, temveč nas lahko tudi drago stane.
A pozor, na cesti so tudi tisti, ki so se v »gonji proti hitrosti« – policija zelo hitro za vse okrivi »neprilagojeno« hitrost – prestrašili do te mere, da vozijo prepočasi. Na drugi strani je na cestah tudi kar nekaj voznikov, ki se v asfaltno džunglo podajo bolj poredko, zato imajo manj vozniških izkušenj, slabše se prilagajajo gneči, velikokrat vozijo nelogično ali se odzivajo povsem drugače od pričakovanega.
Starejši in manj izkušeni
»Splošno prepričanje je, da so med počasnejšimi vozniki na cesti tisti, ki so že v letih. Vendar statistika govori drugače. Starejši vozniki povzročijo manj prometnih nesreč, so bolj previdni, z dolgoletnimi izkušnjami. Res pa je tudi, da se razmere na cestah spreminjajo, zato ni nič nenavadnega, če so starejši na cesti velikokrat bolj počasni, previdni, negotovi. Zato s svojo vožnjo velikokrat spravljajo v slabo voljo ostale udeležence v prometu,« pravijo na AVP.
Vozniki, ki vozijo manj, so seveda manj izkušeni. Zato so njihova ravnanja nepredvidljiva. Pri vožnji so manj spretni, posebej v tistih elementih, s katerimi se srečujejo poredko: na primer vožnja po avtocesti, izključevanje in vključevanje na avtocestah, vožnja v večjih mestnih središčih, ob večji gostoti prometa. »Način vožnje je seveda odvisen tudi od osebnostnih lastnosti voznika. Največji problem je sicer, da se neizkušeni premalo zavedajo posledic nepravilnega, čeprav zakonitega ravnanja. Pri vožnji je treba opazovati promet in okolico, ravnanja ostalih udeležencev, voziti s prometnim tokom … Če vozijo prepočasi ali se nenadoma ustavijo, lahko povzročijo situacije, s katerimi spravljajo v nevarnost tudi druge udeležence,« dodajajo na policiji.
Ob koncih tedna je najhuje
Največ težav v prometu, povezanih z neizkušenimi vozniki, je ob koncih tedna in praznikih. Občasni vozniki so po mnenju policije prisotni pri vseh starostnih skupinah. Demografska gibanja za prihodnja leta pa napovedujejo, da bo vse večji delež starejših prebivalcev, kar posledično pomeni, da bo na cesti večji delež imetnikov vozniških dovoljenj v starosti nad 75 ali celo 80 let. Zato ne preseneča podatek, da se iz leta v leto število nesreč z udeležbo voznikov, starejših od 65 let, povečuje v povprečju za 15 odstotkov na leto.
A kje določiti mejo in oceniti, kdo je počasen in neizkušen voznik in kdo ne? Pri policiji menijo, da so tako tudi oni v precej nehvaležni vlogi: »Težko je reči, kdaj je voznik ovira na cesti. Kadar so pogoji za vožnjo dobri in vozniki vozijo občutno počasneje, so lahko ovira na cesti. Ob poslabšanju voznih razmer večina voznikov vozi počasneje in hitrost prilagodi svojim sposobnostim. Zato je težko določiti, kdaj je voznik ovira v prometu.« Na seznamu najpogostejših napak neizkušenih in tudi starejših voznikov pa najdemo tudi nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporabo in neizklapljanje smernih utripalk, težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov, izgubljanje na poti, težave pri orientaciji in drobne trke med parkiranjem.
Strokovnjaki torej opozarjajo, da bi morali v Sloveniji predvsem ustvariti sistem, da bi bil promet kar se da enostaven. »Problem nastane, ker mladi reagirajo preveč, starejši pa premalo, najhuje pa je s starejšimi, ki so tudi malo za volanom. A tudi tem moramo dati priložnost, da bi lahko vozili varno,« meni psiholog Marko Polič.
Po desni mimo le, če ste v koloni vsaj treh vozil
Še posebno pogosto se s prepočasno vožnjo srečamo na avtocesti, ko se promet malce zgosti in vozniki, ne glede na starost, »pobegnejo« na prehitevalni pas, pri tem pa je desni vozni pas dejansko prazen. Take razmere so lahko zelo nevarne. Voznik na voznem pasu lahko nenadoma vozi hitreje kot kolona na levem pasu. A prehitevanje po desni je strogo prepovedano, kazen za tak manever znaša 120 evrov.
Zakon sicer pozna izjemo. Če namreč kolona na voznem pasu vozi hitreje kot kolona na prehitevalnem pasu, to ni prehitevanje. A pozor, to velja le za kolono, ta pa uradno nastane, ko eno za drugim vozijo vsaj tri vozila. Če vozite sami, ali s še enim vozilom, po desni ne smete »prehiteti«. Vendar pa tudi panično zaviranje lahko pripelje do novih nevarnih situacij. Zato na AVP še enkrat opozarjajo: »Vozimo po desni, prehitevamo po levi, in takoj, ko končamo z manevrom, zapeljemo nazaj na vozni pas.« Neupravičena vožnja po prehitevalnem pasu se kaznuje z globo 150 evrov.
