V svetu že imajo odgovor na to problematiko, v Sloveniji so ga kmetje s pomočjo mariborske kmetijske fakultete tudi odkrili. To so krave, ki dajejo tako imenovano A2-mleko oziroma pramleko, kot so ga poznali naši predniki pred stoletji, ki pa se je skozi leta zaradi mutacij pri kravah praktično izgubilo.
Z udomačitvijo goveda je človek ugotovil, da z molzenjem živali lahko ohrani laktacijo in na ta način redno pridobiva mleko kot hranljivo in polnovredno živilo. Na račun mleka je bila mnogim skupnostim v preteklosti zagotovljena prehranska varnost, saj razmerje v sestavi različnih hranil, kot so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in minerali, mleko uvršča med superživila.
Za začetek – pravi genotip krave molznice
Žal nekatera hranila lahko povzročajo neželene zdravstvene težave, pogostost prehranskih alergij pa se v zadnjih desetletjih povečuje. Beljakovine so od vseh hranil najbolj alergene, saj sprožajo neželene imunske odzive, in v Evropi so po pogostosti alergije na mlečne beljakovine na prvem mestu, so ob predstavitvi projekta testiranja in selekcije krav, ki dajejo A2-mleko, dejali na mariborski kmetijski fakulteti. »Raziskave so pokazale, da je mlečna beljakovina beta kazein pogosto povzročitelj alergij na mleko. Kravje mleko lahko vsebuje različice beta kazeina, med katerimi glavni skupini predstavljata A1 in A2. Mleko, ki vsebuje različico beta kazeina A2, je glede na raziskave manj alergeno, lažje prebavljivo, povzroča manj laktozne preobčutljivosti in je zato tudi bolj priporočljivo za uživanje. Kmet, ki želi ločevati A2-mleko, mora najprej poznati molznice s pravim genotipom. V ta namen smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru razvili genetski test, ki uspešno ločuje različici beta kazeina A1 in A2. S tem smo kmetijam omogočili genotipiziranje njihovih živali,« je povedal Martin Kozmos z mariborske kmetijske fakultete. Med sodelujočimi kmetijami sta bili tudi dve iz Podravja oz. Haloz, to sta Kmetija Skok iz Žetal in Zakelšek iz Zakla pri Podlehniku.
»Ne bom obogatel, pomagam pa sebi in drugim«
»Ko smo pred tremi leti začeli projekt, smo imeli v hlevu do deset krav dojilj, mleka nismo oddajali. Zdaj imamo 15 govedi, mleka še vedno ne oddajamo, imamo ga za domačo uporabo, za znance, prijatelje, za tiste, ki potrebujejo manj alergeno mleko zaradi preobčutljivosti. Mlekarska zadruga namreč tovrstnega mleka še ne odkupuje,« je dejal Marjan Zakelšek. Ko je majhna haloška kmetija vstopila v projekt, so Zakelškovi morali najprej odbrati čredo, si na podlagi selekcioniranja ustvariti novo, ob tem pa nabaviti še vso opremo za molžo. »Mleko smo oddajali pred 40 leti, tako da smo zdaj začeli z nič.« Prihodkov od prodaje mleka še ni, priznava. »Trenutno je cilj, da sebi in drugim zagotovim hrano, ki je zdrava. Mleko tudi predelujemo, tako pripravljamo domače jogurte in maslo, vendar le za domačo uporabo, saj prostore še urejamo, da bomo lahko vzpostavili predelavo in prodajo.«
Prehrana govedi kmetije Zakelšek temelji na travni krmi, saj kmetija obdeluje približno deset hektarjev pašnikov in travnikov, ostalo krmo – to so žita – Zakelškovi dokupijo, koruzne silaže na kmetiji ne krmijo. Za čredo skrbita zakonca, ki pa sta seveda še zaposlena. »Je naporno, kajti ko pridem iz popoldanske izmene iz Maribora, je ura že skorajda polnoč, nato pa zjutraj okoli šestih v hlev, da narediš vse potrebno,« je priznal Marjan. Toda njegova volja je neomajna, cilj je jasen – do upokojitve v prihodnjem letu pripraviti vse potrebno za nadaljnjo prodajo mlečnih izdelkov, ki bodo odslej lahko označeni z označbo A2. »Načrtno sem se tega lotil, saj bom imel v pokoju čas za rejo živali in predelavo mleka. Nekaj moram začeti, nekaj moram delati, tudi ko službo obesim na klin. Vem, da s kmetijstvom in pridelavo mleka A2 ne bom obogatel, lahko pa pomagam sebi in drugim,« je še dejal Zakelšek.
Janko Petrovič: »Ljudje raje dajo več nase kot vase«
»Zaradi vseh prednosti mleka A2 pri odpornosti in prebavi bi bilo povsem na mestu, da bi večjo pozornost namenili reji krav z genotipom A2A2 za beta kazein, a kot opažam, se v genetiki še vedno daje prednost drugim lastnostim in je iskanje tega genotipa drugotnega pomena,« meni direktor ptujske Mlekarske zadruge Janko Petrovič. Kar pomeni, da se rejci ne usmerjajo v iskanje krav znotraj črede ali oblikovanje črede, ki bi dajala zgolj A2-mleko. Posledično tudi na Mlekarsko zadrugo Ptuj še niso prejeli ponudbe, res pa je tudi, da ni niti povpraševanja po tej vrsti mleka, znane pa so kmetije, ki tovrstno mleko pridelujejo in predelujejo. In ravno z lastno predelavo A2-mleka lahko kmetje dosežejo želeno dodano vrednost, ki se v okviru prodajnih verig običajno izgubi. Janko Petrovič je spomnil na nekaj projektov, ki pa na trgovskih policah in tudi pri potrošnikih niso prejeli pričakovane teže; to je mleko brez GSO in senena linija mlečnih izdelkov. Slednje pomeni mlečne produkte živali, ki niso bile krmljene s silažo, brez GSO pa pomeni, da živali niso bile krmljene s krmnimi mešanicami in rastlinami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. »Morda je ozaveščenost glede kakovosti posameznih izdelkov oz. načinov pridelave še vedno preskromna. Generalno pa žal velja, da ljudje raje dajo več nase kot vase,« je kritičen prvi mož mlekarske zadruge. In kdaj bi lahko izdelke iz A2-mleka pričakovali v široki potrošnji? »Morda je relevantno potegniti vzporednice z ekološkim mlekom, kjer se že leta trudimo, da bi zagotovili minimalne količine, to je nekje pet milijonov litrov letno. Žal so na eni strani težnje in želje ter na drugi realnost.«
