»Kmetje, ki so z odločbami zadovoljni, sedaj molčijo, precej pa je nezadovoljnih klicev, saj so regijske komisije zelo različno ocenjevale in vprašanje je, ali gre povsod za relevantne ocene ali pa ocene iz pisarn,« je dejal prvi mož Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
Mnogi kmetje pravijo, da bi bilo bolje, da ne bi dobili ničesar, kot pa da se v javnosti pojavlja občutek izjeme pomoči kmetom in radodarnosti države. Tako je neka kmetija za 20 hektarjev koruze in nekaj malega travinja prejela 146 evrov pomoči, čeprav je bila poškodovanost ocenjena vsaj na 50 odstotkov. Predsednik sindikata Anton Medved je dejal, da bi bilo treba podane ocene o škodi temeljito preučiti. »Konkretno: moja kmetija ima površine na območju treh upravnih enot – Ptuja, Slovenske Bistrice in Maribora. Medtem ko so mi na zemljiščih, ki so na ptujskem in mariborskem območju, priznali škodo, mi je na bistriškem niso. Ne vem, kaj naj rečem na to. Mi smo morali kupiti 120 ton koruze zaradi lanske suše, odškodnine pa smo prejeli le za nekaj ton.«
Odločbe so nerazumljive in nelogične
Nad izračunom je razočarana tudi kmetovalka Ida Vindiš Belšak iz Zgornjega Leskovca. »Vprašala sem se, ali je katera stroka sploh imela kaj besede pri tem.« Vindiš Belšakova nam je povedala, da je odločba nerazumljiva, da iz nje ni mogoče priti do zaključka, kako so pristojni izračunali izpad dohodka in pomoč, ki kmetiji pripada na osnovi tega. »Za travinje ni priznan noben izpad dohodka, čeprav je priznana poškodovanost 45-odstotna. Na govedorejskih kmetijah velik del krme predstavljajo ravno travinje in deteljno-travne mešanice.«
Zanimivosti
Začela se je nova sezona Športnih iger mladih
Poleg tega je dejala, da je nerazumljiv tudi obračun izpada dohodka pri koruzi za zrnje, ki je vsaj dvakrat večji kot pri koruzi za silažo, pri travniških sadovnjakih pa je izpad dohodka kar 9,6-krat večji kot pri koruzi za silažo. »Na naši kmetiji znaša pomoč za sušo manj kot en odstotek prihodkov od prodaje v lanskem letu in še od tega so tretjino prispevali travniški sadovnjaki na dveh odstotkih zemljišč. Za takšno institucijo, kot je agencija za kmetijske trge, bi bilo prav, da bi vsaj na svoji spletni strani objavila podlage za te izračune in obrazložitve obračunov, če tega niso mogli navesti v odločbah.«
Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek nima informacij o zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu kmetov z odločbami. »Vemo le, da so nekateri prejeli odločbe in tudi že nakazila.« Glede izračunov in pripomb vsaj nekaterih kmetov pa je dejal: »Generalna težava je, da bi moral izračun škode upoštevati tudi strošek pridelave pri različnih naklonih, sedaj pa se jemlje povprečje povprečij. Sicer pa je pomoč države vsekakor dobrodošla, še posebej glede na letošnjo letino žit.«
