Zdravstveno ministrstvo sicer obljublja, da bo po sprejetju novega plačnega stebra za zdravstvo bolje, a pogajanja o njem in sprejem zamujajo. Minister Danijel Bešič Loredan je te roke že dvakrat prestavil, zdaj pa celo odstopil in pogajanja prepustil predsedniku vlade ter svojemu nasledniku.
Nujne poklicne ugodnosti
Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so, razen zdravnikov, člani več sindikatov, ki jih na pogajanjih vodi Sindikat zdravstva in socialnega varstva. Ta izpostavlja stresno in odgovorno delo zdravstvenih delavcev in vse težje delovne razmere: »Nimamo standardov in normativov, primanjkuje mladega kadra, pri starejših je veliko invalidskih omejitev in boleznin, družba je dolgoživa in na starost vse bolj bolna. Stopnjuje se konfliktno komuniciranje, tudi s pacienti, kar vse zaposlene žene v druge, primernejše službe.«
Jeseni stopnjevanje aktivnosti
Ob standardih in normativih so nujni tudi kadrovske štipendije, stanovanja, socialni dialog, uvedba poklicnega zavarovanja zaradi napora in dodatek zaradi deficitarnosti. »Če odmeva le, kar je slabo, to mlade odvrača od tega poklica in krepi nezadovoljstvo pri zaposlenih,« pravi generalna sekretarka Polona Tanšek Aškerc. Pritrjuje ji Sanja Leban Trojar iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in izpostavlja poklicno skupino J z večinoma minimalno plačo, kar je leta 2021 privedlo do stavke; razmere kljub dvigu nekaterih osnovnih plač za najtežja dela še vedno niso v celoti urejene, osnovne plače so še vedno prenizke. »Ker vlada in ministrstvo ne želita večjih sprememb in si ne prizadevata za ohranitev javnega zdravstva ter socialnega skrbstva, bo najbrž treba jeseni stopnjevati aktivnosti.«
Hudo pomanjkanje tudi na Primorskem
Sežanska bolnišnica nujno potrebuje 19 srednjih medicinskih sester in tehnikov. Lani jih je odšlo dvanajst, zadnje leto so jih zaposlili devet, dve fizioterapevtski in delovnoterapevtsko, a še vedno iščejo tudi nove kadre, od zdravnikov do vzdrževalcev. Pomagajo si s študenti zdravstvene nege. Do zdaj še niso krčili oddelkov, so pa zaradi odhoda zdravnika zaprli tireološko ambulanto. Kadre iščejo tudi v državah bivše Jugoslavije in jim pomagajo pri pridobitvi licence in delovnega dovoljenja ter nastanitvi.
Izolska bolnišnica bi, tako strokovni direktor Dušan Deisinger, takoj zaposlila 47 medicinskih sester – 27 diplomiranih, 20 srednjih in štiri bolničarje. Zadnje leto je dalo odpoved 35 sester, enajst pa se jih je upokojilo. Primanjkljaj blažijo s študenti zdravstvene nege, s prerazporeditvijo del in z iskanjem kadra v državah nekdanje Jugoslavije. Za zdaj še niso bili prisiljeni krčiti in združevati oddelkov, bi pa, če bi dobili nove moči, oddelke in ambulante širili. »Bistvena ovira so postopki za priznanje poklicne kvalifikacije, ko se od medicinske sestre že takoj zahteva znanje slovenščine na visoki ravni. To je strožje od zahtev za zdravnike, ki ta izpit opravijo po koncu prilagoditvenega obdobja. Če bi se država res zavedala problema pomanjkanja tega kadra, bi ukrepala po zgledu EU, kjer so postopki za zaposlitev hitrejši in do tujcev prijaznejši.«
Nekaj oddelkov so skrčili
V šempetrski bolnišnici bi po besedah direktorja Dimitrija Klančiča takoj zaposlili 42 medicinskih sester – 15 diplomiranih, 23 srednjih, štiri diplomirane babice. V prvih polovici letošnjega leta je dalo odpoved 17 sester (sedem diplomiranih, devet srednjih, diplomirana babica), pet pa se jih je upokojilo. Na novo so zaposlili sedem srednjih medicinskih sester, šest diplomiranih in dva bolničarja. Kader nenehno iščejo, pomagajo si s študenti, zaposlenimi po pogodbi, podeljujejo štipendije ...
Pomanjkanje osebja je že privedlo v združevanje oddelkov: paliativnega z internistično službo, različnih specialnosti kirurške službe, enote intenzivne terapije. »Ob še večjem pomanjkanju tega kadra bomo primorani dodatno združevati različne specialnosti in zapirati oddelke, česar si ne želimo,« pravi direktor. Tujcem pomagajo pri pridobivanju dovoljenj in opravljanju izpita iz slovenščine.
