Na Arsu so letos zabeležili že dvanajst izrednih vremenskih dogodkov, kamor spadajo neurja, močan veter, obilne padavine, izrazita vročina ali mraz ter druga odstopanja. To je že skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu, ko so skupno zabeležili štirinajst izrednih dogodkov. Leta 2021 je bilo teh deset, še leto prej devetnajst, leta 2019 enaindvajset, leta 2018 trinajst, leta 2017 petnajst, leta 2016 enajst, leta 2015 deset in leta 2014 devetnajst. Težko bi torej trdili, da so izredni vremenski dogodki vsako leto pogostejši. Ali se morda vremenske ujme pogosteje pojavljajo v določenih predelih Slovenije, smo povprašali Arso, a nam je meteorolog Branko Gregorčič odgovoril, da ne more posploševati: »Žal nobeno območje v Sloveniji ni imuno pred njimi.« Bi pa lahko trdili, da ujme z leti postajajo močnejše. »Z naraščanjem temperature se povečuje količina energije v ozračju (toplo ozračje sprejme več vodne pare), zato postajajo ujme močnejše in najverjetneje se bo ta trend nadaljeval. Vendar je to objektivno težko oceniti, saj se leto od leta lahko precej razlikuje. Kadar sta poleti suša in vročina, je ujm manj, in obratno.« Glede na to, da se ozračje nad Slovenijo segreva za približno 0,4 stopinje Celzija vsakih deset let, torej lahko tudi v prihodnje pričakujemo naraščanje pogostosti in intenzitete nalivov ter drugih z močnimi nevihtami povezanih pojavov, kot so toča, udari strel, sunki viharnega vetra …
Izplačila zavarovalnin
Preverili smo še, kako se ujme kažejo v številkah zavarovalnic, ki zavarovancem izplačujejo odškodnine iz naslova naravnih nesreč. Na Slovenskem zavarovalnem združenju beležijo zneske, ki so jih zaradi tega naše zavarovalnice izplačale v preteklih letih. Tudi iz tega bi težko sklepali o kakšnem posebnem trendu, saj so tako zneski izplačanih zavarovalnin kot število škodnih primerov zelo različni od leta do leta. Predlani (to so zadnji dostopni podatki) je bilo tako prijavljenih skoraj 28 tisoč primerov škod, ki so nastale zaradi neurij, poplav, visokih in talnih voda, hudournikov, toče, udarov strel in viharjev, zavarovalnice pa so oškodovancem zaradi njih skupno izplačale skoraj 46 milijonov evrov. Leta 2020 je bilo število primerov škod skoraj še enkrat višje, nekaj več kot 50 tisoč jih je bilo, za kar je bilo izplačanih skoraj 59 milijonov evrov zavarovalnin. Leta 2017 je bilo denimo kar 57 tisoč škodnih primerov, za katere je bilo skupno izplačanih nekaj več kot 61 milijonov evrov. Najmanj primerov je bilo v zadnjih desetih letih leta 2015 (25.623), posledično je bil najmanjši tudi znesek skupnih zavarovalnin, in sicer okoli 19,5 milijona evrov.
Državna pomoč kmetom
Za podatke o izplačani državni pomoči kmetom zaradi naravnih nesreč smo se obrnili še na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so nam povedali, da so lani kmetom zaradi suše izplačali več kot štiri milijone evrov, predlani so zaradi pozebe dobili okoli 6,7 milijona evrov državne pomoči, leta 2020, 2018 in 2015 očitno državne pomoči zaradi naravnih nesreč ni bilo (treba), leta 2019 so kmetom zaradi neugodnih vremenskih razmer namenili okoli 1,3 milijona evrov, leta 2017 zaradi pozebe, suše in pogina čebel nekaj več kot 13 milijonov evrov, leto prej je bilo zaradi pozebe izplačanih skoraj 3,5 milijona evrov, leta 2014 pa so bile prizadete čebele, za kar so čebelarji dobili nekaj manj kot 400 tisoč evrov pomoči.
Glede na vse zgornje podatke bi torej težko sklepali, da so v zadnjih desetih letih neurja vse pogostejša in intenzivnejša, da torej povzročajo več škode. Morda pa bi to potrdilo kakšno daljše časovno obdobje.
