V pomurskem prostoru je tudi letos z žiti posejanih od osem do deset tisoč hektarjev površin. Po ječmenu, ki je večinoma že požet, se je konec prejšnjega tedna začela še žetev pšenice. Ta je po prvih ocenah strokovnjakov manj kakovostna kot lani, zaradi neugodnih razmer pridelave bo tudi pridelka za okrog 20 odstotkov manj. Pozimi je primanjkovalo vlage, v času bujne vegetacije pa je je bilo preveč, zato pridelovalci nekaterih ukrepov za zaščito pridelka niso mogli pravočasno izvesti.
Nagajalo tudi vreme
»Na manjši pridelek vplivajo padavine, ki so povzročile, da je v posevkih preveč vlage. Pšenica je tako bolj stagnirala kot rasla oziroma dozorevala, tudi obilni nalivi v zadnjih nekaj tednih so prispevali k temu, da je ogromno posevkov poležanih. V teh primerih se zrno pari, kar ustvarja idealne razmere za razvoj plesni in toksinov,« pravi Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo in predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Poleg nižje kakovosti in manjšega pridelka kmetom letos preglavice povzroča odkupna cena pšenice. Ta se je lani gibala med 310 in 380 evri po toni, po prvih ocenah pa je letos na trgu padla za 40 do 50 odstotkov. Če je bila pred dnevi še neznanka, je zdaj že bolj kot ne jasno, da se bodo letošnje odkupne cene pšenice gibale med 165 in 220 evri za tono.
To je potrdil tudi Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za odkup in prodajo žit. »Skupina predstavnikov kmetijskih organizacij in sindikat smo pred dnevi opravili srečanje, na katerem smo skušali ugotoviti, kaj se dogaja na trgu. Do zdaj je bilo vse nekako v tajnosti tako pri zadrugah kot pri končnih kupcih, sedaj pa so se neke izhodiščne odkupne cene formulirale. Najvišja cena, to je 220 evrov za tono, je pri nekaterih kupcih določena za razred A, pri večini kupcev je ta cena določena za premium razred. Dvesto evrov za tono naj bi odkupovalci plačali za razred A, za razred B se cene gibljejo med 175 in 195 evri za tono, za razred C pa med 165 in 170 evri za tono,« je pojasnil Küčan.
Ječmena za 30 odstotkov manj
Vzrok za nastale razmere in tako nizke odkupne cene je uvoz pšenice iz Ukrajine oziroma iz črnomorskega bazena, ki je na srednjeevropskem trgu povzročil kaos. »Po nekaterih podatkih lahko Ukrajina v evropsko skupnost izvozi 20 milijonov ton pšenice. Takšne razmere trajajo že več kot dva meseca, statistika pa kaže, da je v tem trenutku v Evropi še vedno od 30 do 40 milijonov ton lanske pšenice, največ v Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Slovaški in Poljski. V Sloveniji nekih presežkov ni, razen morda pri kakšnih mlinarjih, ki so se lani množično založili,« še pove vplivni kmečki sindikalist. Lansko letino so večinoma prodali tudi pomurski odkupovalci. Kot pove Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci, so lansko pšenico nedavno prodali v celoti in že odkupili približno 600 ton letošnje. »Odkupovati smo začeli minulo soboto. Mogoče je še prehitro govoriti o količini, vendar pa bo, kot kažejo razmere, ta res manjša kot lani. Želeli bi si sicer, da ostanemo pri lanskih količinah odkupa, to je okrog pet tisoč ton, seveda pa je nehvaležno kar koli napovedovati,« pravi Petovar.
Tudi Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona, pravi, da so lansko pšenico prodali, letos pa predvsem zaradi vremenskih razmer, ki so vplivale na pridelavo, pričakujejo manjše količine. »Ječmena je za 30 odstotkov manj kot lani, skupno ga bomo odkupili približno 2300 ton. Tudi pšenice pričakujemo manj, lani smo odkupili 4000 ton, letos računamo na okrog 3500 ton.« V skladiščih Mlinopeka imajo še približno tretjino lani odkupljene pšenice oziroma pet tisoč ton. »Letos bomo zato iz varnostnih razlogov odkupili okrog deset tisoč ton, saj ne vemo, kaj se bo na evropskem trgu dogajalo zaradi Ukrajine in Rusije. Smo pa v tem času že odkupili približno dva tisoč ton. Lahko povemo, da je letina res povprečna,« pove Karel Pojbič, direktor Mlinopeka.
Največje izgube doslej
Letošnji pridelek je v povprečju šest ton pšenice na hektar, manjša letina pa še povečuje že tako velike izgube kmetov. Danilo Meolic, predsednik Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, ki je tudi eden večjih pomurskih kmetov – letos je imel posejanih 140 hektarjev ječmena, pšenice in oljne ogrščice –, je poudaril, da so stroški pridelave ječmena in pšenice najvišji v zgodovini. »Mineralna gnojila, semena, fitofarmacevtska sredstva so bila lani izjemno draga. Vsi kmetje, ki pridelujemo pšenico in ječmen, bomo najverjetneje naredili največjo finančno izgubo na hektar v zgodovini. Za letošnjo letino namreč stroški pridelave niso nič padli, semenski material in fitofarmacevtska sredstva so se celo še podražili, letina in kakovost sta slabi, povrhu so odkupne cene nizke, zato lahko z gotovostjo ocenim, da bo letošnja pridelovalna sezona kmetom prinesla največje izgube. Tudi zato bomo kot kmetijsko-gozdarski zavod zahtevali, da se ponovno uvedejo proizvodno vezana plačila za krmna žita, ki so letos prvič izpadla iz sistema, ter da nam država pomaga. Žalostno bi namreč bilo, če bi kmetje opuščali setev žit in tako ne bi imeli več domače pšenice,« razmišlja Meolic.
Slovenija je po besedah Viraga premajhna, da bi sama vplivala na odločitev Evropske komisije, ki podpira uvoz ukrajinskih žit. »Vsi si želimo, da bi država kljub temu posegla vmes in ukrepala ter kmetom nadomestila razliko oziroma nastalo izgubo. Dejstvo je, da bodo vsi pridelovalci pšenice končali v rdečih številkah. Ali bo do pomoči prišlo, še ni znano,« pravi Virag.
Bo država priskočila na pomoč?
Kot je še pojasnil Küčan, so slovenski predstavniki kmečkih organizacij in sindikata ves čas v stikih s kmetijsko ministrico Ireno Šinko, ki podpira njihove zahteve po finančni pomoči Evropske komisije za sektor, ki se je znašel v težavah. »Vendar pa ima, tako se zdi, zvezane roke, saj Evropska komisija ne dovoljuje prepovedi uvoza ukrajinske moke ali pšenice v Slovenijo. Zato smo na zadnjem srečanju ponovno poudarili, naj se v vladi skušajo dogovoriti, da bi Slovenija zagotovila vsaj 50 evrov pomoči po toni pridelka, saj bi to marsikateremu slovenskemu kmetu malo olajšalo nastalo situacijo. Od ministrice in predsednika vlade zato v naslednjih dneh pričakujemo odgovor, koliko je država pripravljena zaščititi domačo proizvodnjo ob takšnem mačehovskem odnosu Evrope,« je brez dlake na jeziku Küčan.
Kmetje sicer z nekoliko več optimizma zrejo v novo sezono, saj je potrjena shema Izbrana kakovost pri Evropski komisiji in kmetijskem ministrstvu. Želijo si, da bi jesensko setev lahko opravili s semenom izbrane kakovosti, kar pomeni tudi, da bi se po žetvi na slovenskih policah pojavljali moka ter pekovski in mlevski izdelki z oznako Izbrana kakovost, kar bi bil nadstandard. »V upanju, da se bo to zgodilo in da se bo, kot kažejo napovedi, tudi nova sezona pridelave žit pocenila, bi kmetje težave prebrodili,« je še rekel Franc Küčan.
