Pred šestimi leti je javnost prvič izvedela za težak položaj več sto pristaniških delavcev iz Luke Koper, ki so morali za mizerno plačilo delati tudi po 300 ur na mesec. Uradno so bili namreč zaposleni pri podjetjih, ki so za Luko Koper izvajala pristaniške storitve (IPS). Lastniki teh podjetij, v jeziku delavcev znani kot »gazde«, so jih »posojali« Luki Koper, z razliko v ceni za delavce in plačami, ki so jih ti prejemali, pa ustvarjali lepe dobičke.
Po razkritju so v Luki Koper to prakso spremenili. »Gazde« so tako morale svoja podjetja preoblikovati v agencije za posredovanje delavcev, pri čemer so nekateri še naprej delali za največje slovensko pristanišče. Eden od teh je Subija Tairoski, ki velja za največjega med luškimi »gazdami«. Gre za neformalnega lastnika podjetja T-Momo, pri katerem sta finančna uprava (Furs) in inšpektorat za delo v minulem desetletju ugotovila neplačevanje davkov in več kršitev pravic delavcev.
Toda v vsem tem času je imel Tairoski očitno zelo dobre zveze na ministrstvu za delo, pod okrilje katerega sodita tako inšpektorat za delo kot zavod za zaposlovanje, ki izdaja dovoljenja za delavce iz tujine. Celo do te mere, da lahko mimo uradnih evidenc prihodov v njihovih pisarnah obiskuje visoke uslužbence ministrstva.
So pritiskali na uslužbenko zavoda, da Tairoskemu reši težave?
Na ministrstvu za delo so potrdili, da je Tairoski v začetku julija obiskal njihove prostore. Tam sta ga sprejela Damjan Mašera, dolgoletni vodja sektorja na direktoratu za delovna razmerja, in Grega Malec, vodja sektorja za delovne migracije.
Več podatkov nakazuje, da je šlo za neobičajen sestanek, vodji obeh sektorjev sta ga skušala prikriti, Tairoski pa se ni vpisal v uradno evidenco obiskovalcev. Sestanek je bil organiziran brez vednosti ministra, njegovega kabineta in njunih neposredno nadrejenih. Poudarili so, da je Mesec zanj izvedel šele v ponedeljek, takoj zatem pa je odredil interno preiskavo.
Prav tako nihče od obeh vodij sektorjev sestanka s Tairoskim ni prijavil kot lobističnega stika. Še več, na sestanek sta Mašera in Malec povabila še tretjo uradno osebo: Anko Rode, nekdanjo generalno direktorico zavoda za zaposlovanje, ki je zdaj pri tej instituciji zaposlena v službi za pravne zadeve. Od nje naj bi želela, da »gazdi« pomaga rešiti težave z dovoljenji za delavce.
Omenjene prakse na ministrstvu obstajajo dlje časa
Za kaj gre? Od leta 2017 v Kopru deluje podjetje Morobis. Ustanovil ga je Tasim Muslioski, ki je Tairoskemu, svojemu tesnemu poslovnemu partnerju, posojal delavce. Toda letos spomladi mu je to početje z odločbo prepovedal inšpektorat za delo, ki je ugotovil več kršitev. Tairoski jih je zato želel zaposliti na svoje podjetje T-Momo, a je za to potreboval dovoljenja zavoda.
Svoj problem se je očitno odločil rešiti kar z osebnim obiskom pri dveh vodilnih uslužbencih ministrstva. So takšni obiski strank, še posebej če gre za stare znance pristojnih služb istega ministrstva in Fursa, res običajna praksa?
»Zaposlena na ministrstvu naj bi se z gospodom Tairoskim sestala zaradi reševanja zaposlenih, ki naj zaradi ugotovljenih kršitev s strani Inšpektorata za delo republike Slovenije (IRSD) po 15. juliju 2023 ne bi mogli več opravljati dela pri agenciji. Trenutno vodstvo kabineta se je z obstojem tovrstnih praks na ministrstvu seznanilo prvič in nemudoma začelo aktivnosti, ki bodo takšne prakse v prihodnje preprečile. Zoper oba zaposlena bodo glede na konkretne ugotovitve in zbrane informacije sproženi ustrezni postopki,« odgovarjajo na ministrstvu.
A to verjetno ni bil edini takšen primer, saj so ugotovili, da take prakse na ministrstvu obstajajo dlje časa in da so z gospodom Tairoskim sodelovali tudi nekateri najvišji predstavniki pristojnih državnih organov, med njimi nekdanji direktor zavoda za zaposlovanje in da bodo sproženi ustrezni postopki.
Stečaji, dolgovi do države in dvigovanje gotovine
Subija Tajroski je bil sicer v preteklosti lastnik najmanj petih podjetij, od katerih so štiri končala v stečaju. Podjetje Sead je šlo v stečaj leta 2011. V stečajni masi je bilo 700 tisoč evrov, kar je bilo premalo za poplačilo upnikov, med katerimi je bila tudi država. Tej je ostalo dolžno skoraj pol milijona evrov.
Z Luko Koper je sodelovalo tudi podjetje Tamos, ki je šlo v stečaj leta 2013. Imelo je za milijon evrov dolgov, od tega več kot 200 tisoč evrov do države. Stečajna masa je bila prazna. Leta 2018 je specializirano državno tožilstvo zoper Tairoskega vložilo obtožnico zaradi goljufivega stečaja. Stečajni upravitelj je ugotovil, da so s štirih računov Tamosa med letoma 2009 in 2012 gotovino dvigovalo tako Tairoski kot sedem drugih oseb. Četudi nihče ni dvignil več kot po 15 tisoč evrov hkrati, je skupni znesek gotovine presegel 1,6 milijona evrov. Približno polovico tega so položili nazaj na račune, več sto tisoč evrov pa je Tairoski porabil za plače delavcev. Tudi tistih v drugem svojem podjetju.
Leta 2021 je v stečaju končalo še njegovo podjetje Targrad. Bilo je brez premoženja, tako da je stečajni upravitelj postopek končal brez objave seznama terjatev. Podjetje Eurodvig je Tajroski leta 2020 prepisal na državljana Severne Makedonije, takrat pa je očitno tudi prenehalo s poslovanjem. V začetku tega tedna je šlo v stečaj. Zahteval ga je ljubljanski finančni urad, saj ima podjetje za več kot pol milijona evrov davčnega dolga.
Ključno podjetje spet dobilo posel v Luki Koper
Subija Tairoski je obvladoval tudi podjetje Stag Plus, a ga je pred dobrim letom dni prodal Osmanu in Muhamedu Tairoskemu, uradnima lastnikoma podjetja T-Momo, za katerim dejansko stoji Subija Tairoski. Stag Plus je imel lani okoli 90 tisoč evrov prihodkov in 2.600 evrov dobička.
T-Momo je ključno podjetje v poslovnem imperiju Subije Tairoskega. V lanskem letu je ustvarilo rekordnih skoraj osem milijonov evrov prihodkov in 100 tisoč evrov dobička. Imelo je nekaj manj kot 200 zaposlenih. V letih 2014 in 2015 je podjetje T-Momo dela opravljalo samo ali s podizvajalci, hkrati pa je po javnih navedbah Fursa plačevalo navidezne storitve tretjim družbam, ki so potem brez pravne podlage dvigovale gotovino.
Kljub temu je podjetje T-Momo lani jeseni dobilo nov posel v Luki Koper. Družba, ki jo je takrat vodil Boštjan Napast, ga je izbrala za dobavitelja 60 upravljavcev žerjavov in dvigal, pri čemer je bila njena ponudba za 43 odstotkov dražja od najcenejšega ponudnika. Še pred tem naj bi podjetje T-Momo poravnalo obveznosti, ki mu jih je odmeril Furs, dovoljenje za posredovanje delovne sile pa je obdržalo, ker naj bi odpravilo kršitve delavskih pravic.
