Zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih ali divjih prašičev, je tveganje za vnos Afriške prašičje kuge (APK) tudi na slovenska tla v poletnem času večje. Z izjemo Avstrije so bolezen potrdili že pri vseh naših sosedah, samo v Srbiji pa so letos odkrili kar 70 izbruhov bolezni pri domačih prašičih. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. V primeru okužbe je treba tam, ker se bolezen pojavi, vse prašiče usmrtiti, kar pomeni tudi veliko gospodarsko škodo.
Kot je pojasnila Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, lahko pride do prenosa bolezni na zelo preprost način. Ko na primer turistu ali potniku iz katere od držav, kjer je bolezen prisotna, na počivališču ob cesti iz sendviča pade kos okužene salame in jo zaluča čez ograjo v bližnji gozd, tam pa jo potem najde in poje divji prašič, se lahko državam z APK pridruži tudi Slovenija.
Brez stika med divjimi in domačimi prašiči
“Na Primorskem imate največ divjih prašičev pri nas. Resda pa imate malo domačih prašičev, a rdeča nit, ko razmišljamo o preventivnih ukrepih, je preprečevanje stika divjih in domačih prašičev,” je pojasnila Hrovatin in dodala, da so velike farme, kakršnih na Primorskem ni, najbolj zaščitene, ker imajo dobro biovarnost, za kar skrbijo dvojne ograje in podobno. Na Primorskem prevladuje ekološka, sonaravna reja, kar pomeni rejo prašičev na prostem. Težava je tudi v tem, da manjšim rejcem dvojna ograja predstavlja kar zajeten strošek, a vsaj ograja bi bila, tako Hrovatin, priporočljiva.
“Z Afriško prašičjo kugo se v Evropi srečujemo že precej let. Države so vzpostavile različne sisteme preventive. Najbolj se je obnesla ograja,” je še povedala Hrovatin. Med preventivnimi ukrepi je, glede na to, da se bolezen najhitreje širi prav zaradi človeka, omenila tudi skrb za higieno - umivanje rok, razkuževanje in podobno, česar smo se dobro naučili v času covida 19.
Pri sosedih potrdili prašičjo kugo
Na Hrvaškem, kjer so v ponedeljek potrdili prvi primer afriške prašičje kuge, poročajo o izbruhih v dveh obratih v vukovarsko-sremski županiji. Slovenska uprava za varno hrano je ob tem rejce pozvala k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, tiste, ki se vračajo iz držav s potrjeno okužbo, pa, da s seboj ne prinašajo izdelkov s prašičjim mesom.
O poginulem divjem prašiču obvestiti 112
“Kdor najde poginulega divjega prašiča ali ostanke njegovega trupla v gozdu, naj najdbo prijavi na 112, da gre v preventivno preiskavo,” je še opozorila sogovornica.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se tudi letos pridružuje vseevrospki kampanji, ki poteka že četrto leto in ozavešča rejce, lovce in veterinarje v 18 evropskih državah o tej zelo nalezljivi bolezni in jih spodbuja k ukrepanju za preprečevanje in ustavitev njenega širjenja. Kot poudarjajo v Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), je APK v zadnjem desetletju dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva.
V letu 2022 se je število izbruhov APK v populacijah domačih in divjih prašičev v državah, kot so Romunija, Poljska in Bolgarija v primerjavi z letom 2021 precej zmanjšalo, vendar se je bolezen ponovno pojavila v Grčiji in na Češkem in se še naprej širi v državah, ki mejijo na EU, kot sta Srbija in Moldavija. Lani je bil prijavljen prvi primer APK tudi v Severni Makedoniji. V sosednji Italiji je bila bolezen dolgo omejena na Sardinijo, a je z otoka prešla tudi na celino in se pojavila tudi v drugih delih države.
Virus APK se lahko širi s prašiča na prašiča preko telesnih izločkov, predvsem krvi, ali preko izdelkov iz mesa okuženih prašičev, opreme, pribora, obleke in obutve, kontaminirane z virusom. V suhomesnih izdelkih, na primer pršutu, se lahko virus ohrani tudi eno leto.
