Ker so Slovenci lani v vprašalniku o svojih stiskah, ki jim ga je izročil Inštitut 8. marec, izpostavili, da jih najbolj skrbita nezmožnost plačevanja položnic in naraščanje cen šolske prehrane, so se v omenjeni nevladni organizaciji odpravili na pot, katere cilj je brezplačno šolsko kosilo za vse otroke.
»Ko smo začeli preučevati sistem zagotavljanja šolske prehrane, smo ugotovili, da je zagotavljanje šolskega kosila urejeno zelo slabo in je tudi najvišji strošek. Trenutno je urejeno kot tržna dejavnost, cene so različne, število otrok, ki potrebujejo šolska kosila, je vedno večje, cenzus za subvencioniranje pa jih dosega vsako leto manj – niti tiste družine, ki živijo pod pragom tveganja revščine, ne,« je sklep inštitutove raziskave, na podlagi katere so se lotili sprememb dveh zakonov, zakona o osnovni šoli in zakona o šolski prehrani, in sicer tako, da bi z njima zagotovili brezplačna kosila za vse otroke. Po besedah Mojce Lukan z Inštituta 8. marec bi s spremembo zakona o osnovni šoli kot pravico za vse šoloobvezne otroke uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili.
Nato so septembra lani sodelavci in prostovoljci inštituta začeli zbirati podpise v podporo omenjenima zakonskima pobudama in tako se je začela kampanja Za otroke. Samo en mesec kasneje je bil cilj dosežen – 5000 podpisov državljanov, ki so jih zbrali za vložitev predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, so prinesli v državni zbor (DZ) z upanjem, da poslanci spremembe podprejo.
Šole tega tako hitro niso sposobne izpeljati
Februarja letos se je DZ lotil prve obravnave predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani. Nasprotovanja predlogu ni izkazala nobena poslanska skupina. Kakšno pa je njihovo stališče zdaj, štiri mesece kasneje, bomo izvedeli danes, saj bodo poslanke in poslanci glasovali o amandmaju, ki bi kosila za otroke iz najrevnejših družin zagotovil že z naslednjim šolskim letom.
Tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je takrat dejal, da na ministrstvu načeloma podpirajo namen predlagatelja v zvezi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence, a je opozoril, da je treba spremembe vpeljevati postopoma, ob zavedanju, da predlog posega v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti posameznih šol.
Kdaj torej?
V začetku tega meseca je odbor za izobraževanje dal zeleno luč zakonskima predlogoma o šolski prehrani, ki ju je v DZ s podpisi volivcev vložil Inštitut 8. marec. Predvidena so brezplačna kosila za vse osnovnošolce, a na predlog vlade šele s septembrom 2027, ker veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, do česar bo po uveljavitvi sprememb zagotovo prišlo, zato želijo z zamikom začetka uporabe zakona šolam dati možnost, da se ustrezno pripravijo. Bi pa jeseni 2024 začelo veljati razširjeno subvencioniranje kosil in bi brezplačno kosilo prejelo več otrok. Ker je bil cilj Inštituta 8. marec, da so otroci do brezplačnega kosila upravičeni že naslednje šolsko leto, je omenjena organizacija v parlamentarno proceduro vložila amandma, o katerem se bodo torej poslanci izrekli danes.
Do zdaj
Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sicer sporočili, da je bilo v osnovnih šolah v pravkar izteklem se šolskem letu na kosilo, ki se izvaja kot tržna dejavnost, prijavljenih več kot 84 odstotkov učencev – kar je okoli 170.000 otrok. Vsakršen poseg v sistem trenutno organizirane šolske prehrane pomeni tudi poseg v kompleksen preplet dejavnikov, kot so kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti, ter opremljenost posameznih šol, higienski režim z dietami in podobno. Gre za pomembna vprašanja, ki jih morajo šole temeljito preučiti in nasloviti, preden bi takšna sprememba lahko stopila v veljavo, so opozorili.
Dejali so še, da je Slovenija ena izmed držav, ki namenjajo šolski prehrani otrok posebno skrb. »Učencem in dijakom s subvencioniranjem prehrane zagotavljamo cenejši ali brezplačni obrok ter tako izboljšujemo dostopnost šolske prehrane posameznikom iz socialno manj spodbudnih okolij. Šola mora za vse učence obvezno organizirati malico, kosilo pa lahko organizira kot dodatno ponudbo. Šolska prehrana je za učenke in učence ter dijakinje in dijake oziroma njihove starše plačljiva. Zakonodaja pa sicer ureja, da se prehrana financira iz proračuna, in sicer za tiste učence, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. Kriteriji upravičenost do subvencije so določeni v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,« so povedali.
Konkretni podatki
Povprečna vrednost subvencioniranega kosila na dan je 2,85 evra. V šolskem letu 2022/23 je subvencijo za kosila prejemalo 42.855 učencev. Še podatek za šolsko leto 2021/22: ministrstvo je za subvencionirana kosila namenilo dvajset milijonov evrov in pol.
Kriteriji (cenzusi) za pridobitev subvencije so opredeljeni v socialni zakonodaji; pravica do stoodstotne subvencije kosila pripada tistim učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v družini, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 442,94 evra.
60 milijonov več za kosila
Pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo preverili, ali vedo, koliko otrok dodatno bi se prijavilo na šolsko kosilo, če bi bilo to brezplačno. Te informacije nimajo, znajo pa finančno oceniti, koliko bi državo stale subvencije kosila, če bi bile organizirane za vse učence. Za to bi bilo potrebnih najmanj 90,1 milijona evrov letno, za kuharsko osebje in organizatorje šolske prehrane pa še najmanj 40,3 milijona evrov letno, skupaj torej okoli 140 milijonov evrov na leto.
Po naših izračunih bi državo po novem, če bi vsi šolarji, prijavljeni na kosilo, to dobivali brezplačno, vse skupaj stalo okoli 80 milijonov evrov oziroma 60 milijonov več kot šolskem letu 2021/22, ko so od tega za subvencionirana kosila porabili 20,5 milijona evrov.
Bo država denar za ta namen našla?
Zagotovo ga je za svoje potrebe, saj so prejšnji teden, ko so sprejeli predlog sprememb finančnega načrta DZ za leto 2024 in predlog finančnega načrta DZ za leto 2025, sebi namenili 3,5 milijona več. Finančni načrt se tako z nekaj manj kot 32,8 milijona zvišuje na 36,3 milijona evrov, in sicer predvsem na račun skoraj podvojenih sredstev za sofinanciranje političnih strank, za strokovno pomoč poslanskim skupinam, za zamenjavo voznega parka in delovanje restavracije državnega zbora.
Inštitut 8. marec je pred današnjim glasovanjem stranki Gibanje Svoboda, ki ima največ sedežev v parlamentu, poslal pismo kot opomnik, da lahko že ta september omogočijo najrevnejšim otrokom topel obrok v osnovni šoli. Med drugim so zapisali: »Opominjamo vas, da vodite vlado, imate 41 poslancev, ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za finance. Imate torej največjo odgovornost za rešitev teh problemov. Z vašo močjo in vašimi zmožnostmi so v parlamentu mogoče velike spremembe, tiste, na katere smo upali pred enim letom. Problem otrok iz revnih družin brez toplega obroka je mogoče urediti že to jesen in zdaj je pravi trenutek, da to storite.«
