Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. Časovnica uveljavljanja sprememb bo postopna.
Spremembe, ki jih prinaša novi zakon, so po njegovih besedah nujne, da bodo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Kot je dejal, postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna ureditev pa ne dohaja potreb današnjega stanja. "Premalo je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni ureditvi še toliko bolj nujna," je poudaril.
Predlog po njegovih besedah širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal doma v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.
Pomembno je tudi, da so v zakon vključili financiranje in na ta način "dejansko naredili zakon izvedljiv", je dejal. Tako prinaša financiranje s strani državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence.
Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja spremembe postopna. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.
Nezadovoljstvo s sprejemom zakona so že izrazili gospodarstveniki, ki predlagajo, da se je iz zakona izloči del, ki govori o financiranju dolgotrajne oskrbe. Kot smo že zapisali, predlog zakona predvideva uvedbo dodatnega prispevka, in sicer en odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, kar bo dodatno obremenilo plače. »Te so v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državi EU že sedaj nadpovprečno obremenjene. Dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce.«, so v odzivu zapisali na GZS.