Kot je sporočilo Ministrstvo za solidarno prihodnost, je sprejem zakona nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Predlog zakona po njihovih navedbah »odpravlja pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo, ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe (DO), oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo z izvajanjem storitev tudi po 1. 1. 2024. Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju ostalih pogojev, z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za DO.«
Še ena pomanjkljivost, ki jo po njihovih navedba predlog zakona odpravlja, je, da ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe, katere uvedba je »obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti, ZDOsk pa za začetek uporabe pravic določa 1. 1. 2024. Navedeni rok predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem DO, saj ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem DO. Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske in podporne rešitve za izvajanje DO. Glede na to da časovnica, določena v ZDOsk, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja DO, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do DO, tako da se izvajanje posameznih pravic zamakne na kasnejše datume.«
Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti. »Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva ZDOsk, ni mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih, je sprejem predloga zakona nujen, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna,« so zaključili na ministrstvu.
Podrobnosti o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi bo na jutrišnji novinarski konferenci predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Vlada krši pravila
Nad sprejetjem predloga zakona pa niso niti najmanj navdušeni v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so nad dogajanjem neprijetno presenečeni. Ker predloga zakona pred tem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) niso obravnavali, to predstavlja kršitev pravil o delovanju ESS, so po poročanju STA opozorili v GZS. Hkrati je glede na njihove navedbe v sporočilu za javnost predlagano besedilo v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega od ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo.
Predlog zakona namreč, kot so navedli v GZS, predvideva uvedbo dodatnega prispevka, pri čemer odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, kar bo dodatno obremenilo plače, ki da so v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državi EU že zdaj nadpovprečno obremenjene. "Dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce," so po poročanju STA prepričani v GZS.
Kot so navedli, je predlog zakona obravnavala tudi pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki pa ni dosegla niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev. Ker predloga zakona na ESS niso obravnavali, to predstavlja procesno kršitev socialnega dialoga oz. kršitev pravil o delovanju ESS, "čeprav je vlada ob nastopu mandata poudarjala pomen socialnega dialoga in vključitve socialnih partnerjev v vse bistvene zakonodajne spremembe", opozarjajo. Ob tem so še dodali, da predlog financiranja ni bil predmet javne razprave. V javno objavljenem predlogu zakona je bil namreč del, ki se nanaša na ureditev financiranja, izključen.
"Delodajalske organizacije zato predlagamo, da se v nadaljnjih postopkih financiranje izloči iz tega zakona in se ta del uredi v posebnem zakonu o financiranju dolgotrajne oskrbe. S tem bi pridobili nekaj dodatnega časa za iskanje drugačnih oziroma alternativnih rešitev," so sporočili iz GZS.
