Ženske in moški, ki imajo težave zaradi uporabe prepovedanih drog, se razlikujejo po socialnih značilnostih, življenjskih razmerah, po vzorcih in posledicah uporabe drog ter po razvoju zasvojenosti. Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izpostavili problematiko diskriminacije uporabnic prepovedanih drog. Izpostavili so, da se ženske prej znajdejo v slabem ekonomskem položaju, imajo težave v duševnem zdravju in se srečujejo z nasiljem v partnerskih odnosih.
Ženske uporabnice drog v Sloveniji v večji meri uživajo dovoljene droge in imajo težave zaradi zelo tvegane uporabe alkohola in zlorabe zdravil. Za izboljšanje položaja te ranljive skupine bo NIJZ v sodelovanju z nevladno organizacijo Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice v okviru projekta za zmanjševanje povpraševanja po drogah, osvajanje socialnih veščin, preprečevanje škodljive uporabe drog in nastanitvena podpora kot del rehabilitacije, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, raziskal potrebe brezdomnih uporabnic prepovedanih drog in oblikoval spolno specifične ukrepe za to ciljno skupino.
Na evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) so ugotovili, da ženske predstavljajo približno četrtino vseh oseb, ki imajo resne težave s prepovedanimi drogami in približno 20 odstotkov vseh oseb, ki se vključijo v specialistično zdravljenje odvisnosti od drog v Evropi. Ženske so zaradi uporabe drog stigmatizirane bolj kot moški, saj se uporabo drog dojema kot nasprotje s pričakovanimi sedanjimi družbenimi vlogami, ki so povezane z materinstvom in skrbništvom, so zapisali v priročniku.
Na diskriminacijo uporabnic drog je opozoril tudi Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Stigma s katero se uporabnice drog soočajo, še dodatno škoduje njihovemu fizičnemu in duševnemu zdravju ter jim preprečuje dostop do pomoči, ki jo potrebujejo, so pojasnili.
Globoko zakoreninjena stigma do uporabnikov drog namreč vpliva, kako uporabniki prepovedanih drog komunicirajo v družbi s svojimi vrstniki ter z zdravstvenim in kazenskopravnim sistemom. Zmanjšanje stigme in spodbujanje sočutja in razumevanja do ljudi z zasvojenostmi je zato ključnega pomena za zagotavljanje boljšega dostopa do zdravljenja in podpore ter spodbujanja trajnostne rehabilitacije, so zapisali na NIJZ.
Za zmanjšanje stigme do uporabnikov prepovedanih drog na NIJZ svetujejo zmanjšanje stigmatizirajočega izražanja, sodelovanje z osebami, ki imajo izkušnje s civilno družbo, povečanje ozaveščenosti in poznavanje tematike v javnosti, pogled nad uporabo prepovedanih drog skozi holistično lečo, izboljšanje politik in predpisov na področju prepovedanih drog in pa ustrezno usposabljanje strokovnjakov, ki sodelujejo z uporabniki.