Ker Zakon o pacientovih pravicah določa, da se otroku, ki se zdravi v bolnišnici, omogoči stalno spremstvo enega od staršev oziroma skrbnika, ki mu je omogočena tudi nastanitev za čas otrokove hospitalizacije, smo preverili, kako je s tem.
Zakon o pacientovih pravicah v 8. členu navaja, da lahko otroka v času stacionarne zdravstvene obravnave ves čas spremlja eden od staršev oziroma skrbnik, pri čemer se omogoči tudi nastanitev, ki jo krije zdravstveno zavarovanje, v nasprotnem primeru pa »izvajalci zdravstvene dejavnosti zagotovijo odplačno nastanitev«, za katero lahko javni zavod »zaračuna le materialne stroške nastanitve, katerih višino predpiše minister za zdravje«. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti te pravice ne more zagotoviti, se prednost pri nastanitvi starša presoja glede na starost otroka, krajevno oddaljenost od prebivališča, obstoj posebnih potreb otroka in njegovo zdravstveno stanje.
Zagotovljeno sobivanje do 15. leta
Na ljubljanski Pediatrični kliniki so nam povedali, da je bivanje po zakonu zagotovljeno vsem staršem hospitaliziranih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti, s to možnostjo pa jih ob sprejemu otroka v bolnišnico seznanijo zaposleni. »Staršem so na voljo počivalniki, ki se lahko raztegnejo; če prostorske kapacitete to dopuščajo, še posebej v primeru daljše hospitalizacije, jim omogočimo tudi uporabo postelje. Poleg tega so starši upravičeni do prehrane. Starši večinoma bivajo ob otroku v bolniški sobi, le na oddelkih za novorojence in pediatrično intenzivno medicino ureditev prostorov tega ne dopušča in so starši nameščeni v bolniških sobah po drugih oddelkih. To pomanjkljivost bi radi z nadzidavo poslopja Pediatrične klinike v bližnji prihodnosti odpravili.« Če stroškov bivanja ne krije zavarovalnica (v primeru starejšega otroka ali socialno šibke družine), staršu pomagajo pri iskanju namestitve oziroma sodelujejo z različnimi društvi ter iščejo rešitve tako za namestitev kot prehrano.
Podobno je v UKC Maribor, kjer lahko na Kliniki za pediatrijo ob otroku do starosti 15 let biva eden od staršev oziroma skrbnikov, ki jih ob hospitalizaciji vprašajo, ali si želijo sobivati z otrokom, in to uradno zabeležijo. »Starši spijo na ležalniku in obedujejo v otrokovi sobi, v Enoti za intenzivno nego in terapijo otrok pa so lahko ob otroku prisotni samo v času hranjenja, nege in za tolažbo, medtem kot jedo in spijo v sobi, ki je namenjena samo njim.« Če se otroku omogoči začasni izhod, tudi starša izpišejo iz evidence nastanitve in ga kasneje ponovno sprejmejo.
V določenih primerih tudi do starosti 18 let
V Splošni bolnišnici Brežice so naša poizvedovanja dopolnili s podatkom, da imajo starši po pravilniku ZZZS pravico do sobivanja ob hospitaliziranem otroku ne glede na njegovo starost v primerih, če je to otrok s posebnimi potrebami (motnje v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, govorno-jezikovne motnje, gibalno ovirani, avtisti in dolgotrajno bolni) in potrebuje 24-urno nego. »Do 18. leta oziroma dokler traja roditeljska pravica pa, kadar gre za težjo okvaro ali poškodbo možganov ali hrbtenjače, kronične bolezni ali okvare ter je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru zdravljenja težkega zdravstvenega stanja.«
Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so opozorili, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) staršem, upravičenim do sobivanja s hospitaliziranim otrokom, poleg kritja stroškov nastanitve in prehrane določa pravico do upravičene zadržanosti od dela (bolniški stalež) za čas sobivanja ter prejemanje nadomestila v višini 80 odstotkov od osnove po ZZVZZ.
Sobivanje lahko predstavlja težavo
V Splošni bolnišnici Celje so ob tem potožili o prostorski stiski. »Od vsega začetka smo se prilagajali spremembam, ki jih prinaša odpiranje bolnišničnega oddelka spremljevalcem otrok, vendar smo se jim zaradi omejenih prostorskih in finančnih zmožnosti lahko prilagodili le z opremo, prostorsko pa ne. Kljub temu so se razmere za sobivanje staršev od začetkov pred več kot dvajsetimi leti izboljšale. Za spremstvo staršev imamo določeno, a omejeno število dodatnih ležišč. Oddelki, na katerih se zdravijo bolni otroci, namreč niso bili načrtovani za sobivanje staršev, zato večina prostorov za to ni primerna. S širjenjem pravice do sobivanja staršev ob bolnih otrocih in stoodstotnega plačila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa se je število spremljevalcev skozi leta močno povečalo.« Manjšanje števila bolniških postelj na račun postelj za spremljevalce bolnih otrok pa je nesprejemljivo. Tudi v izolski bolnišnici sicer načeloma vsem upravičenim staršem omogočijo sobivanje z otrokom, a »če imamo prostorsko stisko in je lahko otrok hospitaliziran sam, se dogovorimo za neomejeno prisotnost starša ali skrbnika čez dan«.
Spremljevalec samoplačnik
V Splošni bolnišnici Trbovlje lahko starši sobivajo z otrokom v bolnišnici tudi po otrokovem 15. letu, a kot spremljevalec samoplačnik. »V tem primeru poravna stroške bivanja in prehrane v bolnišnici.« Tudi v Murski Soboti imajo starši brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja možnost samoplačniške storitve sobivanje ob otroku do 15. leta, in sicer stane 15 evrov na dan brez hrane oziroma 20 evrov s hrano (v približno teh okvirih, od 8,50 do 20 evrov, se gibljejo tudi cene v drugih bolnišnicah). V jeseniški bolnišnici ob tem poudarjajo, da morajo vsi starši »ob sobivanju upoštevati hišni red«, saj sobivajo v bolniški sobi s svojim otrokom in drugimi hospitaliziranimi otroki oziroma njihovimi starši ter uporabljajo iste sanitarije kot pacienti. Na Ptuju pa se v primeru težjih zdravstvenih stanj trudijo omogočiti družini več miru, »tako da je huje bolan otrok v bolniški sobi sam, torej v isti sobi ni drugih pacientov (v okviru razpoložljivih kapacitet)«.
