Novice Svet24

Prav je, da človek ob obletnicah pod izkušnjami potegne črto in pregleda, kaj mu je uspelo postoriti v minulih letih. Enako velja za državo, in ker je Slovenija na zemljevidih samostojnih držav od leta 1991, so na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) ob dnevu državnosti zbrali nekaj podatkov, po katerih lahko primerjamo razmere nekoč in danes.

Slovenija je imela denimo lani za 5,4 odstotka več prebivalcev kot ob osamosvojitvi. Ob koncu leta 2022 je na ozemlju Slovenije živelo 2.107.180 ljudi, kar je za 107.235 več kot ob osamosvojitvi.

SURS

V tem obdobju se je precej spremenila starostna struktura prebivalstva: leta 1991 je bilo  prebivalcev, mlajših od 15 let, 21 odstotkov, lani je bil ta delež za kar šest odstotnih točk manjši, torej je le 15 odstotkov prebivalstva mlajšega od 15 let.

Na drugi strani je več starejših od 64 let. Leta 1991 je bil delež 11-odstoten, do leta 2022 je narasel na 21 odstotkov. Število moških se je povečalo za devet, število žensk pa za dva odstotka.

V zadnjih enajstih letih se je sicer tudi za dva odstotka zmanjšalo število državljanov Slovenije, hkrati pa je število tujih državljanov naraslo za vrtoglavih 108 odstotkov. Do leta 2026 naj bi se število prebivalcev povečalo do 2.121.000, nato pa naj bi se po Eurostatovih predvidevanjih začelo zmanjševati. V letu 2100 naj bi bilo le še 1.951.000 prebivalcev ali sedem odstotkov manj kot leta 2022.

Spremembe v strukturi izobraževanja in dela

Spreminja se tudi izobrazbena sestava prebivalstva. Leta 2011 je imelo višjo ali visoko izobrazbo 17 odstotkov, lani pa 25 odstotkov prebivalcev. Obratno velja za delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo, ta se je zmanjšal z 29 na 22 odstotkov, torej postajamo družba bolj izobraženih, čeprav še vedno prevladuje delež oseb s srednješolsko izobrazbo (med 52 in 53 odstotki).

SURS

Razmere na trgu dela dobro ponazarjajo podatki o brezposelnosti. Ta je bila največja leta 2013 (10,1 odstotka), lani pa je znašala le še štiri odstotke. V prvem četrtletju letos je bilo razpisanih skoraj 24 tisoč prostih delovnih mest, največ v gostinstvu (6,7 odstotka), najmanj pa v javni upravi in obrambi.

Po podatkih Sursa je bila lani povprečna mesečna bruto plača 2024 evrov oziroma neto 1319 evrov. V povprečju so bile lani plače višje za 30 odstotkov glede na leto 2015. Še boljši prikaz sprememb je dejstvo, koliko določenih dobrin smo lahko kupili v nekem obdobju. Lani smo v Sloveniji v primerjavi z letom 1991 s povprečno mesečno plačo lahko kupili 739 kilogramov več pšenične moke, 615 kilogramov več krompirja ali 28 več moških kavbojk. 

Najbolj so se v zadnjem času podražile hrana in brezalkoholne pijače, za 14,9 odstotka, velik skok cen je bil pri sladkorju, za 45,9 odstotka. Najmanj se je podražil prevoz, za 0,5 odstotka. Za 14,6 odstotka pa se je pocenilo dizelsko gorivo.

SURS

Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 27.975 evra oziroma je 5,5-krat večji kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je znašal 5131 evrov. 

Izvoz in uvoz naraščata

Lani smo izvozili za nekaj manj kot 53 milijard evrov, uvozili pa za skoraj 57 milijard evrov blaga. Lani je Slovenija izvozila največ kemičnih proizvodov, ti so predstavljali tudi največji delež uvoza. Nemčija je bila tradicionalno naša najpomembnejša trgovinska partnerica, leta 2022 pa je najpomembnejša trgovinska partnerica postala Švica. Tja je Slovenija vrednostno izvozila 21 odstotkov, od tam pa uvozila 15 odstotkov vsega blaga.

Turizem postaja vse bolj pomemben gospodarski dejavnik, lani smo našteli skoraj 16 milijonov prenočitev turistov, kar je štirikrat toliko kot leta 1991.