Za naše kraje neobičajno mokro vreme, ko se je pregovorno deževen april zavlekel vse do sredine junija, močno vpliva tudi na naravo in povzroča preglavice v kmetijstvu in le redko kateri vrtičkar je letos že imel priložnost zalivati vrt, marsikje pa še vedno čakajo na prvo košnjo oziroma so to lahko opravili šele v zadnjih nekoliko bolj suhih in toplejših dneh.
Ker je narava na določenem območju prilagojena določenemu podnebju, so za ves živi svet vsi vremenski ekstremi problematični. Če smo se do zdaj navadno bolj ukvarjali s sušami, nas je tokrat kot del podnebnega kaosa prizadelo dolgotrajno deževje, ki ga v tem letnem času nismo vajeni. Slika kaže na popolno namočenost tal v vsem sredozemskem delu Evrope, večjem delu Balkana in na Madžarskem, Slovaškem in Avstriji, medtem ko v Nemčiji, na Poljskem, večjem delu Francije, v Veliki Britaniji, baltskih državah in večjem delu Švedske že več mesecev ni deževalo in tam vlada popolna suša.
Ribe se dežja veselijo
»Vse, kar odstopa od normale, je za nekatere vrste lahko dobrobit in za druge problem. Gotovo so povečane padavine in povišani vodostaji dobrodošli za večino vodnih vrst, ki se v tem času običajno bolj spopadajo s problemi nižjih pretokov. Večje kot je obilje vode, bolj optimalno potekajo njihovi občutljivi razvojni cikli, kot so drst rib in razvoj dvoživk. Visoka vlaga dobro vpliva tudi na razvoj vseh vrst gljiv, vključno s škodljivimi plesnimi na kmetijskih kulturah, in na razmnoževanje rdečih španskih polžev lazarjev. Deževje običajno skrajša procese cvetenja in njihovo jakost, kar dobro občutijo čebele in drugi opraševalci, saj je nabiranje nektarja in cvetnega prahu skoraj izostalo. Če je zaradi dežja zapoznela košnja omogočila nemoteno gnezdenje več vrst travniških ptic in rešila marsikatero travniško žuželko, pa je po drugi strani deževje s podhladitvijo jajc in mladičev dodobra sesula gnezdilno uspešnost drugih vrst ptic. Probleme opažamo predvsem pri velikih gnezdilcih, kot so na primer štorklje. Poročila s terena opozarjajo na številne pogine mladičev. Probleme imajo tudi vodomci, čebelarji in breguljke, če jim gnezdilne rove v rečnih brežinah zalije narasla voda,« vpliv dolgotrajnega deževja na naravo opiše biolog Andrej Hudoklin z Zavoda za varstvo narave.
Če je bilo še marca vreme v območju normale in je bila tudi količina padavin povprečna, pa je bil april hladnejši od povprečja in nadpovprečno namočen ter podpovprečno osončen, tako vreme pa se je le z nekaj kratkotrajnimi izjemami nadaljevalo do začetka tega tedna. Napovedi za naslednje dni so sicer ugodne, a po besedah meteorologa Andreja Velkavrha lahko še naprej pričakujemo vsakodnevne plohe in nalive, tako da suše še ni na vidiku.
Poljedelstvo
Vplive ekstremnega vremena v kmetijstvu so pokomentirali strokovnjaki iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Razmere v poljedelstvu opisuje Mateja Strgulec: »Zaradi spomladanske razmočenosti terena prihaja na nižje ležečih njivah ob vodotokih in na njivah s težkimi oziroma zbitimi tlemi do poplavljanja in zadrževanja vode več dni. Posledica tega so vidne na posevkih ozimin. Rastline so zaostale v rasti in razvoju, ponekod so tudi propadle. Pojav glivičnih obolenj je precejšen. Pri pšenici do zdaj izstopajo listne pegavosti, na ječmenu pa mrežaste progavosti in ramularijske pegavosti. Skrb vzbujajoča je tudi pojavnost prašnate sneti na ječmenih. Povečan je pojav prisotnosti škodljivcev: žitnega strgača in uši. Za razvoj drugih bolezni so vzroki tudi v neugodnih pogojih za izvedbo škropljenja. Trenutno stanje posevkov glavnih strnih žit je v fenofazi klasenja oziroma dozorevanja zrnja. Bolezni so letos nadpovprečno razvite. Trenutno je še težko napovedati višino pridelka, a glede na neuspešna zdravljenja bolezni lahko pričakujemo zmanjšani pridelek do 25 odstotkov. Na višino pridelka vpliva tudi ustrezna prehranjenost rastlin, ki pa je letos precej zmanjšana zaradi še vedno nadpovprečno dragih mineralnih gnojil in precejšnjega izpiranja nitratov. Ob nadaljevanju deževnega vremena lahko pričakujemo povprečno letino z nekoliko zapoznelo žetvijo.«
»Travinje je zaradi ugodnih razmer dobro rastlo, kmetije pa so se spoprijemale z velikimi težavami pri spravilu krme s travinja, saj je bilo primernih dni za spravilo zelo malo. Tako je na kmetijah ostalo nepokošenih še veliko površin trajnega travinja. Ta trava je zdaj v fazi polnega cvetenja, veliko je tudi poležane ali zamazane s prstjo. Seveda pa bo zdaj treba izkoristiti prvo obdobje, ko bo mogoče to travinjo pospraviti. Priporočamo spravilo v obliki mrve, saj bi bilo siliranje takšne krme ekonomsko neupravičeno, prav tako izkušnje kažejo, da trava, onesnažena z blatom, ni primerna za siliranje in prehrano živali,« pa priporoča Vladimir Sotošek.
»Letošnje vremenske razmere so v pridelavi zelenjave povzročile zapoznitev sajenja in setve,« opozarja Natalija Pelko: »Pri vrtninah, ki niso temperaturno zahtevne, kot so: čebulnice, korenovke in solatnice, je na prostem zaradi podnebnih pogojev veliko več glivičnih bolezni in tudi sesajočih žuželk. Zaradi razmočenih zemljišč je vstop na njivske površine skoraj onemogočen, zaradi česar sta izvajanje varstva rastlin in obdelava otežena. Propada nam več hektarjev sajene čebule, ker izvajanje varstva ni bilo mogoče. Šparglji so zelo zapleveljeni, saj je bila obdelava tal nemogoča. Pri toploljubih vrtninah in mladem krompirju glede na petletno povprečje dozorevanje zelo kasni, tudi mesec dni. Zaradi veliko oblačnih dni in visoke relativne vlage v zavarovanih prostorih je nastavek plodov na plodovkah počasnejši, več je težav s škodljivimi organizmi. Izpostavljam težave pri biotičnem varstvu, saj se koristni organizmi zaradi nizkih temperatur niso ustrezno hitro namnožili.«
Sadjarstvo
»Posledice mokre pomladi se mogoče še najbolj vidijo v sadjarstvu, kjer pečkarji (jablana, hruška), pri katerih zaradi prenizkih temperatur pridelovalci niso mogli redčiti cvetnega nastavka nekaterih sort z večjim nastavkom, ponekod pa je bila zaradi nizkih temperatur slaba oplodnja. Nastale so kolesnice v nasadih, ki jih bo treba sanirati, stroški zatiranja bolezni so visoki, kakovost plodov je slaba, ponekod na strmih površinah niso mogli izvesti škropljenja, zato bo tam izpad pridelka zaradi škrlupa. Češenj dejansko ni, v velikem deležu so pozeble, kar je ostalo, pa je cvetelo v slabem vremenu, ni bilo oprašitve, težave so tudi z monilijo. Podobno je tudi pri breskvah, slivah in pri marelicah. Del jagod je poplavljen in se jih ni dalo obirati, poznnejše je dozorevanje, ker ni bilo sonca, ni okusa in barve. Aprila je bila pozeba, tako da so jagode nastavile cvetove pozneje in so plodovi manjši. Pozitivnih vplivov takega vremena v sadjarstvu ni. Če je vreme toplo in suho, si lahko pomagaš z namakanjem, v mokrem in hladnem vremenu pa ne moreš nič,« ugotavlja Urška Cvebar.
Vinogradništvo
V vinogradništvu je z izjemo napada peronospore, ki pa so jo skrbni pridelovalci uspešno ukrotili, mokra pomlad naredila še najmanj škode. Jernej Martinčič pojasnjuje, da je zaradi sorazmerno hladne in dolge zime prišlo do zamude pri brstenju, vendar to trte ob prvem toplejšem vremenu hitro nadoknadijo. »Trenutno trte na polno cvetijo, tako da lahko pričakujemo dobro letino,« je optimističen strokovnjak za vinogradništvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.
