Konec aprila je državni zbor potrdil novelo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je med delodajalce prinesel kar nekaj vznemirjenja. Zakon se bo pričel sicer uporabljati šele jeseni, do takrat pa imajo delodajalci čas, da se prilagodijo novostim, ki jih uvaja zakon. Med najbolj pomembnimi je obvezno vodenje evidenc delovnega časa na dnevni ravni, ob čemer je treba beležiti še podrobnejše podatke, in sicer čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in neenakomerno razporejenem delovnem času ipd. Voditi jih bo treba pisno ali elektronsko, elektronsko beleženje bo obvezno le za kršitelje delovne zakonodaje.
Delavec je vsak, ki dela
Prav tako sta med novimi ukrepi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Nova je še opredelitev delavca – to je vsakdo, ki na pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, če ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.
Temelj ureditve delovnega časa
»Evidenca o izrabi delovnega časa ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, kot je pogosto razširjeno mnenje med delodajalci, temveč je zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. V zvezi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, ki se ga pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa,« so aprila ob sprejemu poudarili na ministrstvu za delo.
Dodatna birokracija
Medtem so delodajalci zakon na ekonomsko-socialnem svetu sicer podprli, a so ob tem izrazili kar nekaj pomislekov, predvsem v smeri, da spremembe za podjetja uvajajo dodatno birokracijo in otežujejo izvedbo alternativnih oblik dela, kot so delo od doma ali z drugih oddaljenih lokacij ter določanje fleksibilnih urnikov.
Rešitve že tu
A določena tehnološka podjetja, ki na trgu nudijo programske rešitve za evidenco delovnega časa, so se na izzive spremenjene zakonodaje odzvala hitro. Tako lahko danes slovenski delodajalci že posežejo po rešitvah, ki jim na primer nudijo beleženje delovnega časa v mobilnih aplikacijah, beleženje delovnega časa ob delu na terenu ali celo ob delu v tujini. Med rešitvami najdemo tudi tako, ko se prihod delavca na delovno mesto zabeleži, ko njegovo mobilno napravo zazna brezžično omrežje wi-fi. Ker zakon predpisuje, da mora biti delavcu na zahtevo omogočen vpogled v evidenco njegovega delovnega časa, so slovenski ponudniki programske opreme že razvili aplikacijo, ki zaposlenim v vsakem trenutku omogoča uvid v stanje opravljenih ur.
Kaj pa varstvo podatkov?
Ob vseh novih tehnoloških rešitvah pa bo zagotovo imel veliko dela Urad informacijske pooblaščenke. Količina podatkov, ki se bodo zdaj beležili, bo namreč večja, nekatere rešitve omogočajo tudi beleženje lokacije zaposlenega in čas, preživet na določeni lokaciji, večina aplikacij deluje oziroma bo delovala kot storitev v oblaku, presoditi bo treba, kdo je upravičen do vpogleda v podatke in kdo ne.
