Kmetijsko ministrstvo je letos z objavo razpisa pohitelo in Letalski center Maribor kar nekoliko presenetilo, na koncu pa prvi razpis ni bil uspešen, saj v centru, ki že leta edini v državi izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, trdijo, da pod sedanjimi pogoji težko zagotovijo storitev.
Država je letos za omenjeno dejavnost v razpisu predvidela nekaj več kot 280.000 evrov, kar je okoli 15.000 evrov več kot lani. Čeprav je bila na drugem razpisu po besedah vodje omenjene dejavnosti Darka Kralja razpisana vrednost višja le za 2000 evrov, pa so se na pobudo lokalnih skupnosti in pritiska javnosti na njihovem območju vseeno odločili za prijavo. "Stroški so v primerjavi z letom prej višji za 400 odstotkov. Piloti delajo za vedno manjši denar, a ker vlagamo v to dejavnost že 44 let, smo se odločili, da bomo tudi letos šli v to v upanju, da se bo v prihodnje vendarle kaj spremenilo ter da bomo našli sistemsko rešitev," je dejal Kralj, ki je ob tem prepričan, da so prav oni v Sloveniji edini strokovno usposobljeni za takšno delo.
Kralj je znova poudaril, da je cena obrambe pred točo v primerjavi z enim samim točnim primerom zanemarljiva. Prepričan je, da vsako sezono preprečijo vsaj en oblak in točo. Zavedajo se, da proti naravi težko dobiš vojno, lahko pa omiliš posledice naravnih ujm, kar po njegovem trenutno počnejo po vsej Evropi, seveda na različne načine.
V mariborskem letalskem centru so se odločili, da bodo letos leteli natanko toliko, kolikor jim je ministrstvo namenilo v pogodbi, to pa zadošča za 23 ur, za kolikor imajo trenutno na voljo tudi sredstva za posipavanje. "Ko bo denarja zmanjkalo, bomo investitorja obvestili, da pač ne moremo več delati," je dejal Kralj. Lani so za namene protitočne obrambe skupaj opravili okoli 25 ur letenja, za kar so porabili četrtino denarja več, kot so ga za dejavnost prejeli. Letos si tega zaradi dodatnega povišanja cen ne bodo mogli privoščiti. Najmanj enkrat letos, in sicer prejšnji teden, bi po besedah Kralja že morali v zrak, prepričan je, da v tem primeru ne bi bilo toče, ali pa bi ta bila bistveno manjša.
V upanju na boljše čase so se v klubu razveselili dodatnega letala Cessna 340, saj si, kot je povedal predsednik Filip Tobias, želijo v prihodnje obrambo pred točo opravljati z dvema letaloma, o čemer se pogovarjajo že vsa desetletje.
