Ministrstvo za zdravje je skušalo z odprtjem denarnice in plačevanjem popolnoma vseh zdravstvenih storitev skrajšati čakalne vrste, a bilo pri tem neuspešno. 137 milijonov evrov je bilo v ta namen porabljenih do sedaj, čakalne vrste pa so se še podaljšale. Ob tem so analize pokazale, da so predvsem zasebniki večino denarja usmerili v storitve, ki jim prinašajo največje dobičke.
Ministrstvo za zdravje je danes predstavilo rezultate analiz, ki so izpostavile dva ključna razloga za naraščanje čakalnih vrst. Prvi je veliko povečanje izdanih napotnic. Če je bilo leta 2018 izdanih 1,8 milijona napotnic, bo ob nadaljevanju sedanjega trenda letos izdanih okoli 3 milijone naročil na zdravstvene storitve. Ob tem je vedno večje število izdanih napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro in hitro, medtem ko število tistih z oznako nujno in redno upada. »Podatki pridobljeni iz bolnišnice Celje kažejo celo, da pri nekaterih storitvah prej na vrsto pridejo tisti, ki imajo napotnice z oznako redno, kot z oznako zelo hitro«, je povedal Aleš Šabeder z ministrstva za zdravje.
Opravljenih več storitev kot prejšnja leta
Minister Bešič Loredan je poudaril, da je bilo kljub podaljšanju čakalnih vrst opravljeno veliko več zdravstvenih storitev kot prejšnja leta. V zdravstvenem sistemu bo letos opravljenih 8 milijonov storitev v primerjavi z letom 2019, ko je bilo narejenih 7 milijonov, povečanje pa pripisuje prav interventnemu zakonu, ki je omogočil neomejeno plačevanje storitev v zdravstvu.
Glede na anomalije, ki so se pri uporabi zakona pokazale, bo le-ta z avgustom doživel več sprememb. Iz njega bodo izločeni zasebniki, neomejeno pa se bo plačevalo le še storitve, kjer so čakalne vrste najdaljše. Za katere storitve gre, se še ne ve, predlog pa bo bodo pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
ZZZS bo še pred koncem leta deležen večjih strukturnih sprememb, ki naj bi jih dosegli s spremembo obstoječe zakonodaje. Med bolj odmevnimi spremembami, ki jih je napovedal minister, je tudi poostritev nadzora nad porabo zdravstvenega denarja in nadzor nad kvaliteto opravljenega dela, zaradi česar se bo Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu razdelil na dva dela, in sicer na Agencijo za nadzor in kakovost v zdravstvu, kjer bo deloval tudi inšpektorat in Agencijo za upravljanje zdravstvenega sistema, ki bo bdela tudi nad primarnim nivojem zdravstva.
