Napovedujejo se razpisi za investicijska vlaganja, vendar so mnogi kmetje pred izzivom obstoja, tudi zaradi vse višjih obrestnih mer in še vedno visokih stroškov krmnih mešanic. Na drugi strani cene na trgovskih policah ves čas vztrajajo na zgodovinskih vrednostih (razen ob akcijskih ponudbah), potrošnja se krči. »Tako v Sloveniji kot širše v Evropi lahko že govorimo o mlečni krizi,« pravi direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič.
Povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji je od decembra do aprila letos upadla za dobrih devet centov na liter, na ravni EU še za kakšno desetinko centa več. »Neizbežno gremo proti ceni 45 centov na liter, morda še nižje. Prizadevamo si na vse načine, da bi nam uspelo negativni trend zadržati nad tem nivojem,« je dejal Petrovič, čigar decembrski optimizem je ob ujetosti v razmerje prevelike ponudbe mleka (severnih držav) in padca potrošnje po celotni Evropi povsem izpuhtel. »Gre za resno krizo, za katero smo sprva mislili, da bo že marca popustila, ali morda najkasneje aprila. Sedaj so nekateri indici, da bi se junija stanje izboljšalo, vendar so zelo drobni. Obeta se dobra turistična sezona, vendar se ob vse višjih cenah v turizmu poraja vprašanje kupne moči potrošnikov.«
Nemčija, Nizozemska in Poljska z ogromnimi presežki mleka
Znano je, da ceno mleka na trgu uravnava preprosta ekonomska logika ponudbe in povpraševanja. Ponudbe je bilo v minulih mesecih glede na povpraševanje preveč. »Nemčija, Nizozemska, Poljska so države, ki so ustvarjale viške in zalivale preostanek Evrope z mlekom po umetno nizkih cenah. Ob tem se je tudi potrošnja znižala za okvirno 10 %.« Ali bi preveliko proizvodnjo določenih držav, ki rušijo razmerja na trgu, zajezile mlečne kvote? Janko Petrovič meni, da ja, vendar je njihova ponovna uvedba malo verjetna. Potrošnjo bi spodbudile tudi nižje cene končnih izdelkov, glede na to, da odkupne cene že lep čas padajo. A zdi se, da posluha na strani trgovcev ni, kljub drugačnim zagotovilom. »Vem, za kakšen denar so mlečne proizvode pripravljeni narediti proizvajalci, da bi uravnotežili ponudbo in povpraševanje, in vem, da izdelki na trgovskih policah niso dragi zaradi primarnega proizvajalca, kmeta ali predelovalca.«
Občutek, da slovenske znamke načrtno uničujejo
»Poraja se občutek, da se morda načrtno uničuje določene slovenske blagovne znamke,« je neposreden Petrovič. Junaka, ki bi razkril razmerja moči v tako imenovani verigi, v Sloveniji ne premoremo. Institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano je nedavno zgolj izvedel anketo o ravnovesju v verigi preskrbe s hrano, ki pa je ponovila čivkanje ptičev na veji, da je najšibkejši člen pridelovalec, najmočnejši trgovina. In glej ga vrabca, zgodilo se je … Ne, nič se ni zgodilo, nič spremenilo.
»Trgovina je gospodarski subjekt in njen namen je, da ustvarja dobiček, vendar del dobavne verige smo tudi predelovalci in kmetje. Če ne bomo ustvarjali prihodkov in akumulacije, s katerimi bomo izvajali investicije, bomo propadli,« opozarja Petrovič. Upati je, da bo obilnejši pridelek osnovne krme pomagal kmetom prebroditi obdobje prenizkih odkupnih cen, Do novih investicij na kmetijah, razen na tistih, ki ekonomsko dobro stojijo, pa je Petrovič zadržan. »Nihče ne more jamčiti, kako se bodo cene osnovnih živil oz. surovin oblikovale na kmetijskih in ostalih trgih, še posebej ne ob vseh vremenskih neprilikah ter ekonomski in politični nestabilnosti.«
Kaj o nižanju maloprodajnih cen pravijo trgovci
»Ko proizvajalci znižujejo nabavne cene, znižamo tudi cene na policah za potrošnike. Hkrati s pogajanji skušamo cene zniževati, ob tem pa znižujemo maloprodajne cene tudi neodvisno od nabavnih cen, torej na račun lastne marže. V zadnjem času smo cene nekaj vrst mleka in mlečnih izdelkov trajno znižali, tako izdelke Mercatorjeve blagovne znamke kot izdelke dobaviteljev Mlekarne Celeia in Pomurske mlekarne. Poleg tega so pri nas mleko in mlečni izdelki redno v različnih cenovnih akcijah, predvsem trajno mleko,« so povedali v Mercatorju.
»V Sparu Slovenija vseskozi sledimo razmeram na trgu, kjer smo zaznali nižje odkupne cene mleka in temu primerno uskladili cene izdelkov. Na naših policah se spremembe odražajo v nižjih maloprodajnih cenah mleka in mlečnih izdelkov,« so na naša vprašanja odgovorili v Sparu. V Lidlu Slovenija so navedli, da so cene na trgu že dlje časa dinamične, čemur se v sproti prilagajajo.
