"Uskladitvi cen oskrbnin se žal ne bo mogoče izogniti, saj je nujna, da bodo izvajalci še naprej lahko izpolnjevali vse obveznosti do dobaviteljev blaga in storitev ter tudi zaposlenih," je za N1 dejal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa tudi Domove za starejše občane. "Vemo, da gre za ukrep, ki stanovalce in njihove svojce še dodatno udari po denarnicah, zato zagovarjamo stališče, da mora do polne uveljavitve novega sistema dolgotrajne oskrbe sredstva za tovrstne dvige zagotoviti država v proračunu," je še povedal.
Predsednica Srebrne niti Anita Caruso je v svoji izjavi ob napovedanih podražitvah dejala, da glede na to, da je jutri svetovni dan boja proti nasilju nad starejšimi, je nasilje nad njimi tudi "opuščanje ureditve institucionalnega varstva starejših". "Kljub nenehnim zagotovilom vlade in pristojnih ministrstev, da urejajo področje dolgotrajne oskrbe in na splošno status Slovencev v jeseni življenja, se njihov položaj samo še poslabšuje," je povedala.
Sredstva so
Opozorila je, da so cene oskrbe že zdaj previsoke in da bi morali imeti vsi starejši slovenski seniorji tako pokojnino, da z njo preživijo dostojno in kakovostno, "kar zdaj ni izpolnjeno." Stroškov bivanja v domu za upokojence že zdaj marsikdo ne zmore financirati, je podčrtala in omenila nerazporejena sredstva zavodov; gre za tiste finance, ki domovom ostanejo ob zaključku poslovnega leta, a jih "nekontrolirano trošijo samo zato, da se denar porabi."
V Sloveniji imamo sicer v javnih domovih 13.462 mest za starejše, skoraj 6.000 v zasebnih domovih in malo več kot dva tisoč pa v posebnih zavodih za odrasle. V njih so nastanjeni starejši od 65 let in druge osebe, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Domovi tako nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva.
