Lani je bilo povprečno 628.082 uživalcev pokojnine (1,5 % več kot leta 2021), medtem ko je bilo povprečno število zavarovancev, torej delavcev, ki vplačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, 989.063 (2,5 % več kot leto prej). Če je še leta 2013 razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin znašalo 1,38, je lani ta številka narastla na 1,57. Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), je pred kratkim izjavil, da je pokojninska blagajna v tako dobrem stanju, kot že dolgo ne. V letnem poročilu za leto 2022 piše, da je imel zavod izravnane prihodke in odhodke, ki so znašali 6.715.089.178 evrov. 80,4 odstotka prihodkov zavoda (5.396.363.643 evrov) so tako imenovani davčni prihodki, to je denar, ki pride iz prispevkov za socialno varnost ter drugih davkov in prispevkov. Za pokojnine pa je lani šlo 5.639.833.145 evrov, torej 84 odstotkov skupnih odhodkov zavoda.
Vsi delavci plačujejo prispevke
Kot rečeno, se je razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin popravilo tudi zaradi migracij. Delavci iz tujine torej blažijo razmere v pokojninski blagajni, je za Siol pred časom dejal ekonomist Sašo Polanec. Na ZPIZ so nam pojasnili, da vsi tuji državljani, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in delo opravljajo v Sloveniji z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, plačujejo prispevke skladno z veljavno slovensko zakonodajo, enako kot državljani RS. »Državljani tretjih držav, za katere skladno z veljavno zakonodajo EU ne velja načelo prostega gibanja delavcev, morajo seveda pridobiti še ustrezno dovoljenje za prebivanje in delo. Na zavodu posebej ne vodimo evidence, koliko prispevkov vplačujejo posamezni zavarovanci glede na njihovo državljanstvo,« so nam odgovorili na poizvedovanje, kakšen odstotek v pokojninsko blagajno prispevajo tuji delavci.
V tujino gre 3,5 odstotka pokojnin
Tuji delavci, ki danes delajo v naši državi in prispevajo v pokojninsko blagajno, bodo ob upokojitvi iz nje prejemali pokojnino oziroma njen sorazmerni del. Če se bodo vrnili domov, bo torej denar odšel v tujino. »Z vidika poslovanja pokojninske blagajne ni pomembno, ali gre za upokojence, ki so državljani Republike Slovenije oziroma tuji državljani in kam se jim izplačuje pokojnina,« pravijo na ZPIZ. »Zavod tujim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine, na podlagi določb ZPIZ-2 le to nakazuje v tujino, pod pogojem, da ima tam tudi stalno prebivališče.« Navedeno pa ne velja za izplačila znotraj Evropske unije. »Če rezident Republike Slovenije želi izplačilo pokojnine na transakcijski račun v drugi državi EU, mora ta račun prijaviti pristojnemu finančnemu uradu v Republiki Sloveniji.« Trenutno se odstotek rednih pokojnin, nakazanih v tujino, glede na vsa redna nakazila giblje okoli 3,5 odstotka in z leti počasi narašča, leta 2019 je bil na primer 3,17 odstotka.
Potrebujemo tuje delavce
V desetih letih se je število tujih delavcev pri nas skoraj podvojilo, leta 2021 jih je bilo v povprečku 106.535, leta 2011 pa 56.108. Glede na podatke zavoda za zaposlovanje je med skupnim številom delovno aktivnih v Sloveniji delež delovno aktivnih tujih delavcev 14 odstotkov. Kot kaže povpraševanje po delovni sili, se bo število tujih delavcev pri nas še zvišalo. To je glede pokojninske blagajne pravzaprav dobro. »Slovenija za plačane prispevke in davke potrebuje tuje delavce. Potrebovali bi od 5000 do 15.000 ljudi letno, da se ne odpovemo določenim pravicam v starosti,« je prejšnji mesec na okrogli mizi Slovenija se mora boriti za tuje kadre opozoril izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.
