Kot so danes sporočili iz Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvoFAO, je bil kazalnik cen žit aprila na mesečni ravni za 4,8 odstotka nižji. Glavni razlog je v ugodnih proizvodnih obetih za koruzo ob hkratnem zmanjšanju povpraševanja. Svetovne cene pšenice so se znižale za 3,5 odstotka, kar FAO pripisuje predvsem majskemu podaljšanju sporazuma o izvozu ukrajinskega žita za dva meseca.
Kazalnik cen rastlinskih olj je bil glede na april nižji za 8,7 odstotka, glede na lanski maj pa za 48,2 odstotka. Povpraševanje po palmovem olju se je namreč ob naraščanju proizvodnje zmanjšalo, cene sojinega olja pa so se znižale šesti mesec zapored zaradi velikega pridelka soje v Braziliji in višjih zalog od pričakovanih v ZDA.
Indeks cen mleka in mlečnih izdelkov se je v mesečni primerjavi znižal za 3,2 odstotka, kar je predvsem posledica strmega padca cen sira. Cene mleka v prahu so medtem ponovno poskočile, prav tako cene masla.
Indeks cen sladkorja se je maja v primerjavi z aprilom zvišal za 5,5 odstotka, kar predstavlja četrto zaporedno mesečno rast. V primerjavi z lanskim majem je bil sladkor dražji za 31 odstotkov. Pri FAO to pripisujejo predvsem vse večji verjetnosti, da se bo v prihodnjih mesecih razvil vremenski pojav El Nino, ki bo privedel do dviga temperatur po vsem svetu in morda tudi do novih temperaturnih rekordov.
Kazalnik cen mesa se je v primerjavi z aprilom zvišal za en odstotek. Rast cen sta na tem področju poganjala predvsem še vedno visoko povpraševanje v Aziji po uvozu perutninskega mesa in pomanjkanje govejega mesa v ZDA.
Podatki našega statističnega pa kažejo, da so prav podražitve hrane najbolj prispevale k inflaciji. Hrana se je lani podražila za kar 14,7 odstotka in je k letni inflaciji, ki je bila maja resda najnižja v zadnjih 12 mesecih, prispevala 2,3 odstotne točke. Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor, in sicer za 45,9 odstotka.
