Stranko Levica na sobotnem kongresu čaka razprava o nadaljnji poti, Luka Mesec pa se ob pozivih k repozicioniranju stranke na levo na kongres podaja s pozivom k izpolnitvi obljub. Šesti redni kongres Levice, ki bo naslednje leto zabeležila desetletnico svojega parlamentarnega delovanja, bo potekal v Celju.
Na za javnost odprtem delu bodo začeli volitve neposredno voljenega 25-članskega sveta, na tridelni panelni razpravi, v kateri bodo med drugim sodelovali koordinator Levice in minister za delo Mesec, ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, pa spregovorili predvsem o delu na omenjenih področjih.
Začetek volitev v organe stranke, koordinator znan v naslednjem mesecu
Volitve sveta stranke bodo potekale na daljavo in bodo potrjene v sedmih dneh z možnostjo podaljšanja za dodatnih sedem dni, če kvorum ne bi bil izpolnjen. Svet stranke bo nato na ustanovni seji izvolil izvršni odbor ter koordinatorja in namestnika koordinatorja.
Premik na sredino in ustanovitev levega krila
Kot smo že pisali prejšnji teden, se bo Luka Mesec podal po še en dvoletni mandat na čelu Levice, drugi morebitni kandidati za to funkcijo pa se za zdaj še niso pojavili. Napoveduje sicer, da bo to zadnji mandat na čelu Levice, ki jo vodi vse od ustanovitve stranke. Kot je Mesec prejšnji teden povedal v intervjuju za naš medij, namerava v tem času uresničiti dva cilja, in sicer, da stranka stvari, ki jih obljublja od vstopa v politiko, tudi izpolni, in da stranko spravi v "formo, ko bo lahko preživela moj sestop z mesta koordinatorja". Stranka se bo namreč na naslednje volitve podala z drugim koordinatorjem. Ob očitkih o premiku proti sredini pred stranko tudi razprava o njeni nadaljnji poti.
Izpolnitev obljub
Na kongres se dosedanji koordinator Levice podaja s pozivom članstvu Izpolnimo obljube, s čimer želi spomniti, da so se kot stranka z vstopom v vlado zavezali, da bodo projekte, kot so denimo gradnja stanovanj, dolgotrajna oskrba in področje kulture, premaknili z mrtve točke, na kateri so zadnjih 30 let. "Bistveno za to, da lahko te projekte končamo, pa je, da članstvo razume, da so to obljube, ki smo jih dali, da je to mandat, ki ga moramo izpolniti, da pridobimo zaupanje volivcev za nadaljevanje dela," poudarja Mesec.
Pred kongresom je iz dela članstva s poslancem Miho Kordišem na čelu slišati pozive k oblikovanju tako imenovanega "new deala" v stranki, torej novega dogovora o pozicioniranju stranke na levem delu političnega parketa, in napovedi o snovanju levega krila stranke. A je Mesec kljub temu prepričan, da s "podporo politiki, ki jo vodi, ne bo problema".
Očitke o premiku Levice na sredino Mesec tako zavrača, saj da je "stranka vedno bila na levi in nikoli ni šla nikamor". Ocenjuje sicer, da očitki ne letijo na delo, saj stranka v vladni koaliciji izpolnjuje svoj program. "Gre za občutek, ki izhaja iz tega, da so ljudje vajeni Levice kot glasne opozicijske stranke, ki pa je zdaj v drugačni, koalicijski vlogi in seveda se temu primerno tudi drugače obnaša," meni. Razpravo o nadaljnji poti stranke je tako pričakovati predvsem na za javnost zaprtem delu kongresa.
Mesec: Vstop v vlado edini smiseln korak za prihodnost in razvoj stranke
Na kongresu se bodo tako morali pogovoriti predvsem o tem, kakšni so učinki delovanja Levice, dodaja Mesec. V stranki sicer ni slišati pozivov, da bi morala Levica zapustiti vlado, kar Mesec razume kot oceno, da v vladi zadovoljivo izpolnjujejo svoj program. Verjame tudi, da bodo do konca mandata izpolnili večino tega, kar so zapisali v koalicijsko pogodbo, kjer je po njegovih besedah zelo jasen odtis programa najmanjše koalicijske stranke. Prepričan je tudi, da je bila odločitev za vstop v vlado edini smiseln korak, pa tudi nujen za prihodnost in razvoj stranke, ki bo prihodnje leto zabeležila desetletnico svojega obstoja.
Od protestnih gibanj do vodenja treh vladnih resorjev
Levica je junija 2017 nastala z združitvijo Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS). Stranka predstavlja delno naslednico koalicije Združena levica, nastale tudi na valu protestnih gibanj, ki ji je s šestimi osvojenimi poslanskimi mandati leta 2014 prvič uspel preboj v DZ. A uspehu ob vstopu v parlament so sledili notranji spori, temu pa ustanovitev nove stranke.
Kot samostojna stranka je Levica parlamentarni prag prvič prestopila ob državnozborskih volitvah leta 2018 in kot pogodbena zunajkoalicijska partnerica podprla vlado pod vodstvom Marjana Šarca. Pozneje je od partnerstva odstopila, s čimer si je prislužila nekaj očitkov, da je prispevala k padcu Šarčeve vlade in oblikovanju tretje vlade Janeza Janše.
Na lanskih parlamentarnih volitvah je stranka zabeležila svoj najslabši rezultat doslej. S petimi poslanskimi mandati ji je za las uspel preboj v parlament. Vodstvo stranke s koordinatorjem Mescem na čelu je svetu stranke po razočaranju na volitvah ponudilo svoj odstop, a je na glasovanju sveta dobil zaupnico in mandat za vstop v vlado Roberta Goloba. V njej je Levica po koalicijskih pogajanjih prevzela vodenje treh ministrstev. Kljub temu stranki za zdaj ni uspelo obrniti trenda javnomnenjske podpore. Ta se vse od volitev giblje okoli parlamentarnega praga, stranko podpira med okoli štiri in pet odstotkov vprašanih v anketah.
