Je to le začetek?
Kmetje od vlade zahtevajo takojšen umik Uredbe o Programu upravljanja območij Nature 2000 do leta 2028. Natura 2000 ni nekaj novega, gre za mrežo posebnih varstvenih območij, ki jo je Evropska unija vzpostavila, da bi ustavila izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Za upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je bistven Program upravljanja območij Nature 2000. Prvi tovrsten program je bil sprejet leta 2007, drugi osem let pozneje, kmete pa razburja predlog programa, ki je predviden do leta 2028.
Po besedah Primoža Pevca, ki z družino živi na živinorejski kmetiji na Ponikvi v občini Šentjur, kmetje niso mogli sodelovati pri pripravi programa in niso mogli dati svojih pripomb. Moti jih tudi, da uredba za nekatera območja, kot sta Ljubljansko barje in Planinsko polje, predpisuje režim upravljanja. To pomeni, da bo moral kmet na zemljišču v svoji lasti, ki spada pod Naturo 2000, delati tako, kot bo predpisoval ta program. »Prepovedana je paša na teh območjih. Sporni so še nekateri datumi za nekatera opravila. Košnja je na primer prepovedana do 31. julija. Takšna trava je popolnoma neuporabna za krmo živali, saj je preveč stara in onesnažena s plesnimi. Če kmet s košnjo čaka tako dolgo, lahko začnejo v zemlji vznikati že posamezne invazivne rastline.«
Se bodo zaostrovanja razširila?
Pevec se boji, da je to le začetek in da bodo lahko odločevalci režim upravljanja pozneje, če se bo kje izkazalo slabše stanje živalskih in rastlinskih vrst, razširili tudi na druga območja. V naši regiji so med območji, ki spadajo v Naturo 2000, med drugim Konjiško polje ob reki Dravinji, območje Senožet in Loč, območje Kozjanskega parka ... Na celjskem koncu so takšna območja med drugim v kraju Žepina, v šentjurski občini gre za nekatera zemljišča ob reki Voglajni in Kozarici, na Ponikvi je takšno območje tudi rastišče velikonočnice. Pevec meni, da je območja, kot je omenjeno rastišče vijoličaste cvetlice, vsekakor treba zaščititi. Problematično se mu zdi, da bi območja, kjer je kmetovanje zdaj nemoteno, sčasoma lahko postala podvržena strožjim režimom. »Kmetje se na svoji zemlji odločajo za večje naložbe, gradijo hleve in podobno. Če bodo na teh območjih kdaj strožje omejitve, bodo lastnikom teh zemljišč ostala velika posojila, ki jih morda ne bodo več mogli odplačevati. Bojimo se, da bo to pripeljalo do tega, da bodo banke pobrale svoje in bo prišlo do razlastninjenja, kmetje pa bodo lahko s culo odšli po svoje.« Omenil je, da je naravo vsekakor treba varovati. A med kmetijci med drugim vlada prepričanje, da se za pobudami po strožjih okoljevarstvenih predpisih skrivajo tudi želje okoljevarstvenih organizacij po denarju oziroma črpanju sredstev na razpisih.
Ukrepom se pridružijo prostovoljno
V oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje so pojasnili, da na območjih Nature 2000 nista splošno prepovedana gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Slednja sta znotraj območij Nature 2000 omejena oziroma prepovedana na kmetijskih zemljiščih, ki so vključena v ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna-plačila (KOPOP) in SOPO – sheme za podnebje in okolje. Oba ukrepa sta del Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Kmetovalci se v te ukrepe lahko vključujejo prostovoljno, če izpolnjujejo splošne pogoje in obveznosti programov. »Intenzivni kmetje se za te ukrepe težje odločijo zaradi obilice omejitev. Manjše in srednje kmetije, ki še redijo travojede živali in obdelujejo zemljišča ter tako ohranjajo krajino, se za vstop v ukrepe večinoma ne odločijo zaradi obsežnega administrativnega dela, povezanega z izvajanjem zahtev.« Kmetovalci lahko za izvajanje zahtev posameznih ukrepov prejmejo neko finančno nadomestilo. A v oddelku za kmetijsko svetovanje pravijo, da nadomestilo ne zadošča za kritje izpada krme oziroma njene slabe kakovosti, prav tako ne zadošča za strošek nakupa bolj kakovostne krme in dodatkov za prehrano lastnih živali. Nekatera izplačila so predvidena tudi za območja, kjer naj bi bil vzpostavljen varstveni režim kmetovanja. A Pevec pravi, da to ne odtehta tega, da lastniki zemljišč na svoji zemlji ne morejo imeti več njiv in da tam ne morejo več pridelati lastne hrane.
Natura 2000 niso le omejitve
Z Naturo 2000 imajo veliko izkušenj v Kozjanskem parku. Na območju, kjer se razteza omenjeni park, v mrežo posebnih varstvenih območij spada skoraj 70 odstotkov površin. Višja naravovarstvena svetovalka Tatjana Kotnik je dejala, da je Natura 2000 po izkušnjah sodelavcev tega zavoda sistem, ki je zelo učinkovit glede naravovarstva, v Kozjanskem parku z njegovo pomočjo lažje varujejo življenjski prostor nekaterih vrst rastlin in živali. Pomemben je tudi zato, ker Kozjanskemu parku omogoča pridobivanje dodatnih evropskih sredstev oziroma višje financiranje. »Od leta 2004 smo izvedli 14 projektov v vrednosti skoraj 1,8 milijona evrov, ki so bili financirani zaradi Nature 2000, poleg tega je imelo pet strokovnjakov zaposlitev za obdobje 16 let.« Ena od njihovih dobrih praks, povezanih z Naturo 2000, je ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, s pomočjo česar že več kot 23 let skrbijo za življenjski prostor številnih ogroženih ptic in žuželk. »Sodelujemo z lastniki zemljišč in drugimi na območju ter ustvarjamo dobro prakso upravljanja Nature 2000. Slednja prinaša vrsto možnosti za nadomestila lastnikom zemljišč, medtem ko druge oblike varstva tega nujno ne vključujejo. Sredstva so na voljo s pomočjo različnih projektov ali kot nadomestila za prilagojeno kmetovanje in upravljanje gozda.« Natura 2000 je po besedah Kotnikove orodje, ki daje vpogled v stanje narave na nekem območju, hkrati gre za sistem, ki prispeva k varovanju narave, naravnih vrednot in vpliva na biotsko raznovrstnost. »Zelo dragoceno je, da v naši državi še imamo območja, ki jih lahko obranimo pred večjimi človekovimi posegi. Na Kozjanskem je seveda prisotno intenzivno kmetovanje, Kozjanski park pa z mehkimi pristopi ljudi ozavešča, da je naravi najbolj prijazno tradicionalno oziroma ekološko kmetovanje.«
Na območju se je povečalo število ekoloških kmetij, v Kozjanskem parku z njimi dobro sodelujejo. Tja usmerjajo turiste, ekološko pridelane izdelke prodajajo v lokalni trgovini na gradu Podsreda in podobno. Domačini lahko svoje izdelke predstavijo tudi na prazniku kozjanskega jabolka in tako izkoristijo precejšnje možnosti za večjo prepoznavnost.
Različen položaj, različno ohranjena narava
Kmetje opozarjajo, da imajo različne evropske države zelo različne deleže površin v Naturi 2000. Pevec je povedal, da v Sloveniji v Naturo 2000 spada več kot 37 odstotkov ozemlja države, na Hrvaškem približno 35 odstotkov in v Bolgariji 33 odstotkov. Na Danskem v Naturo 2000 na primer spada manj kot osem odstotkov površin države. To po njegovem prepričanju pomeni, da imajo v nekaterih državah Unije kmetje veliko lažje pogoje za svoje delo kot v državah članicah, ki so se Evropski skupnosti pridružile pozneje. A Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka pojasnjuje, da država, kot je Slovenija, kjer je narava še dobro ohranjena, nima skupnih imenovalcev z razvitim severom in zahodom, kjer je narava bistveno bolj uničena. »Na Naturo 2000 ne bi smeli gledati le kot na oviro, ampak na priložnost, ki nam pomaga skrbeti za pravilen razvoj. Naši posegi v naravo na področju turizma, gradbeništva, kmetijstva morajo biti pravilno načrtovani, trajnostni, da naše lepe Slovenije ne bomo uničili.«
Pevec je še omenil, da znaša v Sloveniji povprečna obtežba glav velike živine na hektar površine 0,9, medtem ko znaša povprečna obtežba na Danskem ali Nizozemskem na hektar površine 5. »To pomeni petkrat več živali, več iztrebkov, več gnoja in gnojevke. Način kmetovanja v omenjenih državah in pri nas nikakor nista primerljiva. Kmetje smo vznemirjeni, saj menimo, da je slovenski način kmetovanja večinoma usmerjen tako, da ohranja naravo ter je glede skrbi za okolje daleč pred državami zahodnega in severnega dela Unije. Pri nas zaradi kmetijstva ne prihaja več do pomora rib, prav tako ni ogrožena pitna voda. Cene fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil so tako zelo drage, da pol kmetij teh pripravkov verjetno sploh ne uporablja več. Smo zelen otok sredi Evrope, izjemne omejitve pa nas zelo žalostijo.«
Zaščita narave ni le stvar kmetov
Da na območjih Nature 2000, kjer deluje Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, v zadnjem času ne prihaja do večjih težav, čeprav to ne pomeni, da omejitev ni, pravi Mitja Zupančič, svetovalec specialist za področje ekološkega kmetovanja v oddelku za kmetijsko svetovanje pri omenjenem zavodu. »Kmetje načine kmetovanja postopoma prilagajajo usmeritvam na področju varovanja narave. Seveda bodo morali biti ukrepi v prihodnje skrbno načrtovani in pretehtani ter usklajeni. Nepremišljene in hitre poteze lahko dolgoročno povzročijo nepopravljivo škodo,« je opozoril.
Zupančič je povedal, da je v predlogu Programa upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2023–2028 zapisano, da se lahko na podlagi stanja posameznih habitatov in varovanih vrst pogoji kmetovanja na teh zemljiščih prilagajajo tako, da bi se stanje teh habitatov in zavarovanih vrst izboljšalo. Kmetje se bojijo, da bi zaostreni pogoji kmetovanja posegli v kmetijske prakse, ki jih na kmetijah izvajajo tradicionalno iz roda v rod, kar bi vplivalo na prihodke kmetij. Dodal je, da je varovanje narave zelo širok pojem, pri katerem mora sodelovati celotna družba, a ne le v Sloveniji, ampak na svetovni ravni. »Velikokrat pozabljamo, da med zavarovane vrste ptic med drugim spadajo selivke, ki v času selitve preletijo velike razdalje. Marsikje so ogrožene zaradi lova in drugih negativnih vplivov, kot je na primer onesnaženo okolje. Ogrožene so lahko tudi zaradi velikih populacij domačih mačk, ki ptice lovijo. Če vseh teh vplivov ne bomo obravnavali usklajeno, bomo na enem posameznem mestu težko pričakovali izboljšanje stanja neke vrste.« Po njegovih besedah na varovanje živalskih in rastlinskih vrst pomembno vplivajo tudi mikrolokacije. V našem okolju je namreč vedno več vzorno urejenih zelenic in rečnih brežin. Če bi se oskrbe teh krajev lotili drugače, bi lahko prav tako prispevali k izboljšanju stanja vrst. Poudaril je, da je človek s kmetijsko dejavnostjo po eni strani prispeval k razvoju živalske in rastlinske pestrosti, ki nas obdaja, po drugi strani lahko prevelike obremenitve kmetov in omejevanje kmetijske dejavnosti spodbudijo opuščanje kmetovanja, kar predstavlja še večjo nevarnost za izgubo habitatov in vrst.
Sprememba potrošniških navad
Po Zupančičevih besedah je ohranjena narava za kmete zagotovilo za nemoteno pridelavo na lastnih površinah. Ker so kmetje enako kot gospodarske družbe vpeti v tržni sistem, si prizadevajo za vse večjo dodano vrednost, storilnost in zniževanje stroškov na enoto proizvoda. Z ustvarjenimi prihodki poskušajo preživeti iz meseca v mesec.
Zupančič je pojasnil, da bo morala odgovornost za varovanje narave prevzeti družba kot celota. »Deloma je to v Sloveniji in EU že urejeno v okviru razvoja kmetijstva, deloma bo treba na ravni celotnega sveta doseči tudi druge dogovore in ukrepe, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj kmetijske dejavnosti tudi na takšnih območjih ter vzporedno s tem izboljšanje stanja vrst in habitatov našega planeta.«
