Da se je vlada Roberta Goloba v zadnjem obdobju, zlasti po razprtijah, povezanih z davčno reformo, odločila, da bo s komuniciranjem in razkrivanjem svojega velikopoteznega reformnega programa nekoliko bolj previdna, je že znano. Reforme, ki jih pripravlja vlada, morajo biti zaključene do konca 2024, a jih ne bomo oznanjali vnaprej, ker to ni najbolj učinkovito, je danes za Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija dejal Golob.
Vlada se po Golobovih besedah zaveda tveganj, ki jih prinašata v prvem koraku regulacija cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in nato še njegova ukinitev. "Uredba o regulaciji cen predvideva tudi postopke v tem primeru, dokazovanje škode," je izpostavil in dodal, da so s tem tveganjem tudi šli v postopek.
Minimalna plača je po Golobovem prepričanju natančno na točki, kjer mora biti. Razmerje med minimalno plačo in minimalno zajamčeno pokojnino, katere dvig na 700 evrov je danes napovedal premier, je po njegovem ustrezno. Prepričan je, da državni proračun to breme zmore. O pokojninski reformi premier ni želel govoriti. "Ko bodo zadeve pripravljene za predstavitev na Ekonomsko-socialnem svetu, takrat bomo o tem tudi govorili," je dejal.
Noben pritisk ne bo zalegel
Golob je izpostavil, da je proračunski primanjkljaj z rebalansom določen pri 4,5 odstotka BDP, za prihodnje leto pa računajo, da bo znotraj fiskalnih pravil, to je pod tremi odstotki BDP, tudi sredstev za izvajanje reform prihodnje leto je dovolj. Brez ukrepov za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu v energetski krizi bi bil primanjkljaj po premierjevih besedah že letos pod tremi odstotki.
Pritiski po dvigu plač so, koliko je za to denarja, pa je po njegovih besedah druga zadeva. Noben pritisk ne bo zalegel, če denarja ni in "natančno vemo, koliko imamo denarja in se bomo pač morali tega vsi držati". "Verjamem, da bo katera od interesnih skupin poskušala izsiljevati dvige, ki v tem trenutku mogoče tudi niso upravičeni, ampak na nas je, da to zadržimo," je poudaril.
Dotaknil se je tudi namere o dvigu plač vodstvu SDH, od katerega je vodstvo zaradi pritiska javnosti pozneje odstopilo. Golob verjame, da bodo to zrelost, da se odpovejo dvigu plač, uveljavili tudi navzdol v ostalih podjetjih.
Delovna sila
Ključni problem v gospodarstvu in tudi javnem sektorju je trenutno po Golobovem prepričanju delovna sila. Pomemben korak pri pridobivanju tuje delovne sile je po njegovem zakon o tujcih, ki naj bi skrajšal postopke za pridobitev delovnih dovoljenj. Zdaj teče postopek odpiranja predstavništev v državah, kjer ocenjujejo, da je delovna sila na razpolago, npr. na Filipinih. Delavce bodo iskali tudi na območju zahodnega Balkana, gledali pa tudi širše, v Moldavijo, Ukrajino, Gruzijo.
RTVS
Glede RTV je Golob spomnil na korake, ki jih je sprejela vlada, zdaj pa si želi, da se agonija konča. "kakorkoli se bo že presekala". "Mi bomo delovali kot vlada zmeraj znotraj okvirov zakonitosti in bomo odločitev spoštovali in znotraj tega okvira delovali naprej. Če bomo dobili možnost ukrepanja, bomo ukrepali," je zatrdil.
Drugi blok
Referendum o drugem bloku krške nuklearke po njegovih besedah zagotovo bo, in sicer proti koncu mandata ali v začetku naslednjega. Naslednji koraki so odvisni od pogovorov s pripravljalcem projekta, skupino Gen. Premier ob tem opozarja, da pri Jeku 2 ni hitrih odločitev, še manj hitrih rešitev.
Drugo
Glede reševanja problematike s kmeti Golob verjame, da bodo ministrstva prišla s konkretnimi predlogi, ki bodo, kot upa, potem situacijo umirili.
Na vprašanje, ali bomo v kratkem dobili nacionalnega letalskega prevoznika, je odgovoril, da v kratkem zagotovo ne, res pa je, je dejal, da se tudi ta opcija danes preigrava podobno kot to, da bi šli v strateško partnerstvo s katerim od obstoječih.
Navedbe opozicije, da bi morala vlada odstopiti, če Slovenija ne bo izvoljena za nestalno članico ZN, Golob ne komentira. "O mokrih sanjah opozicije, zakaj vse bi morali odstopiti, sem se toliko naposlušal, da jih nisem nikoli komentiral, tudi tokrat jih ne bom," je poudaril in dodal, da je otročje, kako se z lahkotno uporabo Twitterja poskuša minirati tudi zunanjepolitične napore vlade samo za eno ceno, da se ustvarja vtis ogroženosti varnosti v državi, ki je ni.
