Na nedavnem pogovornem večeru v Knjižnici Makse Samsa je bistriškim rojakom, ki so ga pred lokalnimi volitvami snubili za župana, brez dlake na jeziku spregovoril tudi o šibkih točkah sicer enega najboljših sistemov zaščite in reševanja v Evropi.
»Sistem zaščite in reševanja, ki ga imamo v Sloveniji in temelji na prostovoljstvu, nam zavidajo vsi v Evropi,« vedno znova izpostavi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Operativnih prostovoljcev, torej tistih, na katere lahko računamo vsak trenutek, je v državi 70 tisoč, od tega je kar 47 tisoč gasilcev, tu so še jamarji, gorski reševalci, taborniki, skavti in drugi. Skupno imajo sklenjenih več kot 70 pogodb o sofinanciranju različnih struktur, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Največ so jih aktivirali leta 2014 ob žledolomu, ob lanskem požaru na Krasu jih je sodelovalo 20 tisoč.
»Rezerv je še precej,« je optimističen Šestan, a po drugi strani opozarja na (pre)veliko intervencij v gorah. »Rešitev je zelo preprosta, a je nima kdo izpeljati, čeprav smo že večkrat poskušali. Namesto da bi za planinarjenje uvedli obvezno zavarovanje, iz katerega bi krili stroške reševanja tudi takih, ki hodijo v gore v japonkah, smo šli v drugo skrajnost in reševalne akcije plačujemo iz proračuna,« je kritičen.
Izraza kriza ne mara. »So pa bile situacije, kot sta epidemija covida in povečan pritisk migrantov, ko je bilo veliko dela in odrekanja. Pri migrantih kot civilna zaščita nismo bili dolžni sodelovati, smo se pa po sili razmer vključili. Medtem ko je epidemija definirana kot naravna nesreča in bi jo praviloma morala voditi civilna zaščita, a je v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih vodenje prevzelo ministrstvo za zdravje, ki pa o tem nima pojma. Vlada bi lahko razglasila krizo in uporabila strukture civilne zaščite, a tega ni izkoristila, zato pa je prejemala udarce,« komentira odločitev Janševe vlade.
»Sistem je prišel na prelomno točko«
»Ta sistem je prišel na prelomno točko, treba ga je dvigniti,« opozarja. Upravi očita, da se ukvarja s stvarmi, ki niso njeno poslanstvo, pozablja pa na težave pri sestavi nekaterih služb civilne zaščite, ki bi jih bilo treba tudi normativno urediti. »Nekaterih enot sploh nimamo, denimo službe za radiološko, kemično in biološko zaščito. Te bi morali opremiti in usposobiti, saj je na voljo vse manj kadra,« opozarja.
Energije ima še veliko, zato želi s svojimi izkušnjami pri tem pomagati. »Počutim se fit, včasih še preveč, zato sem pripravljen še veliko narediti. Očitno pa mi ne bo treba,« ironično pripomni. Februarja se je prijavil na razpis za generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, vendar nobeden od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, vlada pa je vršilcu dolžnosti Leonu Behinu podaljšala mandat še za šest mesecev. Kar je »strel v koleno«, meni Šestan.
To, da so ga v času ministrovanja Mateja Tonina »razbremenili funkcije« vodenja operative na upravi za zaščito in reševanje ter premestili v kabinet ministra za obrambo, ga je sicer prizadelo, vendar na njegovo delo ni imelo vpliva. »Pravzaprav sem srečen, da sem trenutno v kabinetu glede na vse, kar se dogaja v upravi,« pravi. »Nekomu so pač iskali delovno mesto, vendar je kmalu stisnil rep med noge in odšel. To službo moraš imeti rad. Če si tam samo zaradi funkcije, je bolje, da te ni,« pove brez dlake na jeziku.
Šestan upravi očita, da se ukvarja s stvarmi, ki niso njeno poslanstvo, pozablja pa na težave pri sestavi nekaterih služb civilne zaščite, ki bi jih bilo treba tudi normativno urediti.
Šestan je na čelu civilne zaščite, ki je bila njegova »ljubezen na prvi pogled«, že enajst let. V Upravi RS za zaščito in reševanje se je zaposlil leta 1996, potem ko je odšel iz Lesonita, kjer bil tudi vodja proizvodnje in pozneje celo član uprave. Je velik lokalpatriot, zato nikoli ni resno razmišljal o selitvi v Ljubljano. V službo se skupaj z ženo še vedno vsak dan vozi iz Vrbovega. »Rad sem doma. V službi nisem nikoli zato, da bi nabiral ure. Ni pa mi težko, če moram biti tri dni odsoten. Družina me vedno podpira,« je hvaležen. Ob koncih tedna rad kuha, za sprostitev pa obdeluje dve njivi.
Branje ni med njegovimi priljubljenimi prostočasnimi dejavnostmi, ko pa že bere, je to običajno bolj strokovna literatura. »Ko so bile poplave na Planinskem polju, sem ves vikend bral razno strokovno in zgodovinsko literaturo, da sem se poučil in prišel dogajanju do dna. Ko se nekje zgodi še posebej huda nesreča, tudi ponoči premišljujem, kako bi pri nas rešili podobno situacijo. Da bom pripravljen, če bi nas to doletelo,« prizna svojo »poklicno deformacijo«.
Snubili so ga za župana
Bistričani so ga pred lokalnimi volitvami snubili tudi za županskega kandidata. »Zavrnil sem jih tudi zato, ker želim še kaj narediti na področju civilne zaščite. Politika me sicer nikoli ni zanimala. Ne želim spet nazaj v bistriške zdrahe,« v smehu iskreno navrže.
