Kot so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razumejo, da se v zadnjem času nekatera države EU soočajo z velikimi težavami na notranjih trgih zaradi večjih količin kmetijskih pridelkov iz Ukrajine.
"Razmere na trgu žit, ki so posledica prostega uvoza žit iz Ukrajine, je dokaj specifična. Slovenija pridela dobro polovico žit za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške," so navedli.
Podatkov o morebitnem kopičenju presežnih količin ukrajinskega žita na ministrstvu sicer nimajo.
Dodali so, da Slovenija stanje na kmetijskih trgih pozorno spremlja. Prihodnji torek bodo na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo o tem razpravljali ministri EU, ministrstvo pa od razprave pričakuje usklajeno iskanje rešitev in ukrepanje držav članic.
Poleg opozoril o nepošteni konkurenci se pojavljajo tudi opozorila o nižji kakovosti ukrajinskega žita. Kot je za STA povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je žito, ki na slovenski trg trenutno prihaja iz Ukrajine, skoraj zagotovo iz starih zalog. "Pojavlja se vprašanje, kako je bilo to žito skladiščeno in kakšne so vsebnosti toksinov v njem," je dejal.
Čeprav Slovenija za razliko od držav, ki so Ukrajini geografsko bližje, prejme manjše količine ukrajinskega žita, pa lahko zaradi njene majhnosti po Žvegličevih besedah "trg zamaje že nekaj tovornjakov". Zavzel se je za odločne in usklajene ukrepe na ravni celotne EU.
Prostotrgovinski sporazum
V Bruslju so že napovedali pogovore o tej problematiki. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis se bo v ta namen danes sestal s predstavniki Poljske, Madžarske, Slovaške, Romunije, Bolgarije in tudi Ukrajine.
Tiskovna predstavnica Evropske komisije za trgovino in kmetijstvo Miriam Garcia Ferrer je že v ponedeljek dejala, da so v stikih z državami, ki so napovedale začasno prepoved uvoza žita iz Ukrajine, pa tudi s Kijevom. Razumeti želijo, kakšen je obseg ukrepov in na kateri pravni podlagi temeljijo odločitve držav članic.
EU ima namreč z Ukrajino sklenjen prostotrgovinski sporazum, na podlagi katerega je začasno odpravila carine za uvoz ukrajinskega žita, komisija pa je že predlagala podaljšanje tega ukrepa. Posledično se nekatere članice soočajo s prekomernimi zalogami žita, zaradi česar je Bruselj marca predlagal prvi paket ukrepov podpore prizadetim državam.
Sveženj, ki so ga članice potrdile konec preteklega meseca, predvideva 56 milijonov evrov za Poljsko, Bolgarijo in Romunijo. Komisija pa že pripravlja drugi sveženj ukrepov.
Uvoz ukrajinskega žita sta zaradi domnevne nepoštene konkurence konec tedna prepovedali Poljska in Madžarska. Slovaška pa je že v petek prepovedala prodajo ukrajinske pšenice kot živila in krme za živali, pri čemer se je sklicevala na domnevno vsebnost pesticidov v ukrajinski pšenici.
