Premier Robert Golob odločitev predstavnikov kmetov za prekinitev pogajanj z vlado in vnovičen zagon protestnih aktivnosti že z naslednjim tednom obžaluje. Na vladni strani so vstopili v pogajanja iskreno in verjeli, da je iskrena tudi druga stran. "Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj," je rekel.
Zakaj želijo slovenski kmetje drugače kot v civilizirani Evropi?
Glede vprašanja odvzema zveri iz narave, ki je v zadnjem času zaradi škode zveri za kmetijsko dejavnost spet bolj aktualno, je premier ocenil, da je treba področje vnovič proučiti. Ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, ki je minuli teden podpisal odločbo z dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, je zato pozval, naj vse odločbe na to temo zamrzne, vlada pa se vprašanju ustreznosti trenutno predvidenega odvzema zveri iz narave spet posveti.
Kmetje kot nesprejemljive vidijo tudi rešitve koalicijskega predloga zakona o zaščiti živali. Golob je danes zatrdil, da imajo sosednje države na področju zaščite živali bistveno bolj stroge ukrepe kot Slovenija. "Mislim, da je čas, da se Slovenija na tem področju pridruži civilizirani Evropi ali vsaj svojim sosedam, " je bil kratek.
Sploh niso prišli na sestanek
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu na odločitev predstavnikov kmetov zapisali, da je "nenavadno, da se pogajalski partnerji ne držijo dogovora in niso vztrajali pri nadaljnjem iskanju skupnih rešitev, ki bi bili na koncu koristni za kmete in podeželje". Kot so poudarili, sami od dogovora, oblikovanega na skupnem sestanku pri predsedniku vlade konec marca, niso odstopili, zato so vrata pogajalski skupini odprta. Dogovor je med drugim prinesel iskanje rešitev v delovnih skupinah v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor.
"Nove rešitve in predlogi so bili pripravljeni tudi za danes načrtovan delovni sestanek. Ker so predstavniki s področja kmetijskih organizacij opustili pogajanja, jim jih ni bilo mogoče predstaviti in se o njih usklajevati. Zato bodo predlogi deležnikom poslani pisno," so dodali.
Kmetje ne vedo, kaj so zahteve Bruslja
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je danes poudaril, da imajo kmetje "dovolj," sestankov na resornem ministrstvu se ne bodo več udeleževali, saj se z gradivom ne strinjajo in ga ne morejo sprejeti. "Je nepopolno in zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag." Po besedah Medveda njihove zahteve niso uresničene. "Poudarjamo, da zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, temveč jih piše država, kar nas kmete postavlja v bistveno težji položaj kot ga imajo kmetje drugje po Evropi." Medved je opozoril tudi na reakcijo nekaterih držav članic EU na "ceneni uvoz živil vprašljivih kakovosti iz Ukrajine." V zadnjem tednu so namreč Slovaška, Poljska in Madžarska uvedle prepoved uvoza ukrajinskega žita. Ampak že na tej točki si je Medved prišel v protislovje. Trdi, da ne gre za zahteve iz Bruslja, ampak jih piše država, dejstvo pa je, da so prav v Bruslju in ne v Ljubljani določili, da za ukrajinsko žito ne bo potrebno plačevati carine.
