Predstavniki organizacij s področja kmetijstva so namreč opustili pogajanja z vlado. Po opozorilnih protestih 24. marca, na katerih so opozorili na več perečih težav v kmetijstvu in podali tudi več zahtev, so se s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko sestali v začetku aprila. Na tem sestanku so se dogovorili za oblikovanje delovne skupine, ki bo pregledala odprta vprašanja. Po poročanju STA naj bi se delovna skupina sestajala tedensko, če v treh tednih ne bi prišlo do napredka, pa so kmetje napovedali nadaljevanje aktivnosti za stopnjevanje protestov. A kaže, da so kmetje obupali že po dveh tednih. Razloge so pojasnili na dopoldanski novinarski konferenci na Igu, na kateri so napovedali tudi nadaljevanje stavkovnih aktivnosti.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je uvodoma poudaril, da imajo kmetje »dovolj,« sestankov na resornem ministrstvu se ne bodo več udeleževali, saj se z gradivom ne strinjajo in ga ne morejo sprejeti. »Je nepopolno in zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag.« Po besedah Medveda njihove zahteve niso uresničene. »Poudarjamo, da zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, temveč jih piše država, kar nas kmete postavlja v bistveno težji položaj kot ga imajo kmetje drugje po Evropi.« Medved je opozoril tudi na reakcijo nekaterih držav članic EU na »ceneni uvoz živil vprašljivih kakovosti iz Ukrajine.« V zadnjem tednu so namreč Slovaška, Poljska in Madžarska uvedle prepoved uvoza ukrajinskega žita.
Skratka, kmetje menijo, da je prejeto gradivo ministrstva za kmetijsko »nesprejemljivo,« pri čemer je bila »kaplja čez rop, kar je močno ponižalo slovenskega kmeta, predlog zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski partnerji vložili v petek.« Medved je izpostavil, da je kmet tisti, ki se prvi zaveda problematike zaščite živali in kakršno koli mučenje živali »ostro obsojamo.« Po njegovih navedbah je popolnoma nedopustno, da »zakon predvideva, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov, pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki naj bi na osnovi 40-urnega tečaja presojali pravilnost oskrbe živali, s čimer se popolnoma degradirajo znanje in izkušnje rejcev ter ostale stroke.« Medved se je še vprašal, »zakaj imamo resorno ministrstvo, če vse omejitve podajajo naravovarstveniki, izjemni strokovnjaki na področju dobrobiti živali, ki smo jih izvolili v parlament, ali pa vsak, ki nekaj malega ve na podlagi svojih, ne izkušenj, temveč prepričanj. Ne pristajamo na dejstvo, da se zadev ne da spremeniti.«
Z današnjim dnem ponovno vzpostavljajo stavkovne aktivnosti na območju celotne Slovenije, je še povedal Medved in v isti sapi napovedal protestni shod slovenskih kmetov, ki bo v torek 25. aprila ob 12.05 uri potekal v središču Ljubljane. Znova je poudaril tudi, da za njimi ne stojijo politične stranke, temveč stanovske organizacije.
Medvedu je pritrdil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Po njegovih navedbah se predlog zakona o zaščiti živali »dela norca iz stroke in vseh rejcev. Mi obsojamo vsako slabo in nehumano ravnanje z živalmi, a je treba k tej zadevi pristopiti strokovno in tudi socialno.« Poudaril je še, da na vsaki kmetiji, na kateri pride do tovrstnih primerov, poleg veterinarske službe potreben tudi obisk socialne službe in ljudi, ki so usposobljeni na področju psihosocialne pomoči. Žveglič je dodal, da se bodo proti temu zakonu borili »na vse načine in z vsemi možnimi postopki.«
Kaj zahtevajo?
Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo, je še poročala STA.
Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi in takojšnji začetek učinkovitega upravljanja z njimi. Zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.
