Žrtev medvrstniškega nasilja je otrok, ki je dlje časa izpostavljen agresivnemu vedenju in zlorabi moči s strani vrstnika ali skupine vrstnikov. Nasilje, ki ga doživlja, povzroči pri otroku številne posledice, saj postopoma začne destruktivno vplivati na njegov učni uspeh, socialno vključenost in zdravje.
Leta 2021 so na policiji zaznali padec tovrstnih kaznivih dejanj, ko je bila vpleten vsaj en otrok (za otroka po Konvenciji o otrokovih pravicah šteje oseba, ki še ni dopolnila 18 let), a so lani že zabeležili povišanje na raven, kakršna je bila pred epidemijo koronavirusa. Tako je policija leta 2022 obravnavala 308 kaznivih dejanj po zgoraj navedenih kriterijih, leta 2021 jih je bilo 220 in leta 2020 306. V zadnjih letih jih je bilo največ, kar 399, leta 2019. V prvih treh mesecih leta 2023 pa so zabeležili 123 tovrstnih kaznivih dejanj. »Najpogostejše obravnavano kaznivo dejanje leta 2022 je bilo nasilništvo, sledijo povzročitev lahke telesne poškodbe, grožnja in izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva,« pravijo na policiji.
Trend z enakimi vzroki se nadaljuje tudi letos. Razlogov za tako vedenje mladostnikov je veliko. Od neke potrebe po dominantnosti, kot posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, do dokazovanja in postavljanja pred drugimi. Tukaj so potem še drugi dejavniki, pogosto so v igri še alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini in podobno. Zato policija o vseh dogodkih obvešča tudi pristojne centre za socialno delo, tudi če dogodek ni v pristojnosti policije.
Veliko so kriva tudi sodobna omrežja
Na policiji opažajo, da sta internet in razširjenost elektronskih naprav, predvsem mobilne telefonije, prinesla nove dimenzija medvrstniškega nasilja. »Tako je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja, in ko to nasilje nekdo posname in objavi, še posrednega nasilja, ki je dalj trajajoče, ker tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti z interneta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva,« dodajajo na policiji.
Ključno je, da otrok zaupa staršem ali skrbnikom, tako jim bo tudi sam zaupal, kaj se mu je zgodilo. Vloga starša pa je, da mu stoji ob strani in mu pomaga. Najpomembnejše je sicer, da se vsi, ki kaj opazijo ali se jim otrok zaupa, takoj odzovejo in v prvi vrsti otroku verjamejo ter poiščejo pomoč.
Znakov, da je nekaj narobe, ni malo, čeprav jih je včasih težje opaziti. V Navodilih za obravnavo medvrstniškega nasilja Zavoda za šolstvo RS so navedli, da naj bo starš pozoren, če se spremenijo otrokove navade, ko se nenadoma boji poti v šolo ali domov. Pogosti dejavniki so tudi slabšanje uspeha v šoli, domov prihaja s poškodovanimi osebnimi predmeti in obleko, daje nemogoča opravičila, doma je raztresen, brez razloga joče, je neješč in podobno.
Posledice so lahko hude
Na policiji še poudarjajo, da so lahko posledice takega trpinčenja hude. Dogodki namreč niso vedno kaznivo dejanje ali prekršek, a vseeno močno prizadenejo žrtev. Povzročitelji so mladoletniki obeh spolov: »Prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih se začnejo pojavljati že v vrtcih kot različna zbadanja ter se nato skozi osnovno ter srednjo šolo nadaljujejo in stopnjujejo. Zaradi tega tukaj vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v preventivi, takojšnjem odzivu, že ob najmanjšem sumu nasilja.«
