Krimski polotok je vse od leta 2014, ko ga je po majdanski revoluciji anektirala Rusija, dom za rusko črnomorsko floto, ki iz tamkajšnjih pristanišč izvaja vse svoje operacije. Rusija je od začetka invazije na Ukrajino februarja lani okupirala tudi vsa območja vzdolž Azovskega morja, s čimer si je zagotovila kopensko pot med Krimom in Rusijo, ni pa ji uspelo osvojiti obalnega pasu proti ukrajinskemu glavnemu pristanišču Odesa. Ukrajinski vojski je lani s potopitvijo križarke Moskva, vodilne ladje ruske črnomorske flote, na tem območju uspelo okrniti tudi dejavnosti ruske mornarice, ki pa še vedno brez ovir deluje na drugih delih Črnega morja, od koder nad Ukrajino vestno pošiljajo manevrirne izstrelke.
»Črno morje je ključno, da se v celotni Evropi zagotovi mir in da bo Evropa usmerjena v prihodnost,« je na današnji varnostni konferenci v Bukarešti prek videopovezave poudaril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Dodal je, da je Črno morje na žalost tudi dokaz, »kako hitro se lahko stvari poslabšajo, če nekdo grožnje zanemarja. Čas je, da se Črno morje spremeni v to, kar je postalo Baltsko morje, Natovo morje.« Po navedbah Kulebe gre za morje, ki si ga deli več držav, zato bi moralo postati »morje sodelovanja, vzajemnega delovanja in varnosti za vse obalne države.« Črno morje je z vidika trgovine za Ukrajino ključnega pomena, kar je Rusija do poznejšega sporazuma o izvozu žita s pridom izkoriščala z blokado.
»S problemom Rusije se moramo spopasti skupaj. Podpiram na primer strokovno mnenje o integraciji ukrajinskih sistemov zračne in protiraketne obrambe s tistimi od zaveznikov iz Nata v Črnem in Baltskem morju,« je predlagal Kuleba. Trenutno so članice Nata tri črnomorske države, in sicer Bolgarija, Romunija in Turčija.
