Po tem, ko sta se v ponedeljek srečala notranji minister Matteo Piantedosi in minister za civilno zaščito Nello Musumeci, je slednji danes pred sejo vlade ukrep opisal kot "zelo verjeten scenarij", pozneje pa vladno odločitev tudi potrdil.
"To je problem, ki bo z nami ostal vsaj naslednjih deset let," je v današnjem radijskem gostovanju povedal minister s Sicilije. Musemeci iz vrst vladajoče stranke Bratje Italije je poudaril, da tak ukrep ne bo rešil problema, "katerega rešitev je povezana izključno z ozaveščenim in odgovornim posredovanjem Evropske unije".
Z uvedbo izrednih razmer bo vlada med drugim poenostavila postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce, so po sestanku ministrov pojasnili neimenovani viri. Hkrati naj bi Italija okrepila aktivnosti v zvezi s pridržanji in deportacijami tistih, ki niso upravičeni do tega, da ostanejo v državi. Za upravljanje z migracijami bo vlada po navedbah teh virov aktivirala tudi civilno zaščito in Rdeči križ, ki bodo pomagali s svojo opremo in izkušnjami.
Taborišče prenatrpano
Med prazničnim velikonočnim koncem tedna, od petka do ponedeljka, je na Lampeduso v več kot 40 čolnih čez Sredozemsko morje prispelo okoli 2000 migrantov, je v ponedeljek zvečer sporočila italijanska obalna straža. Med prebežniki je mnogo mladoletnih oseb.
Begunsko taborišče na Lampedusi je prenatrpano, v njem je nastanjenih okoli 1800 ljudi, kar je štirikrat več od zmogljivosti.
Obalna straža je nato v bližini Sicilije in Kalabrije v dveh reševalnih operacijah prestregla ribiška čolna, na katerih je bilo skupno 1200 migrantov; na enem od njih je bilo 800 prebežnikov, na drugem pa okoli 400.
Ob tem je v brodolomih ob Tuniziji in v malteških vodah umrlo 38 ljudi, 18 pa jih še vedno pogrešajo.
Salvini s pozivom Sloveniji
Namestnik italijanskega premierja ter minister za promet in infrastrukturo Matteo Salvini je danes dejal, da bi morala Slovenija znova začeti sprejemati migrante, ki so nezakonito prečkali italijansko-slovensko mejo. V nasprotnem primeru bo Italija po njegovih besedah prisiljena uvesti nadzor na meji.
"S Slovenijo se moramo dogovoriti, da bo delala, kar mora in kar je že počela v preteklosti," je dejal Salvini v zvezi s položajem migrantov v Furlaniji - Julijski krajini, ki je v Italiji vstopna točka za migrante s t. i. zahodnobalkanske migracijske poti.
Ob srečanju ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je tedaj opravljala tudi naloge notranje ministrice, z italijanskim notranjim ministrom Piantedosijem v Stockholmu konec januarja so z notranjega ministrstva sporočili, da Slovenija in Italija vračanje oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, izvajata na podlagi sporazuma o prevzemu oseb na državni meji, sklenjenega med obema vladama. Ministra sta tedaj ugotovila, da se ta sporazum izvaja.
Notranji minister Boštjan Poklukar naj bi sicer ta četrtek odpotoval v Rim na srečanje s Piantedosijem.
Na slovensko-italijanski meji sicer že nekaj časa delujejo mešane slovensko-italijanske policijske patrulje. Njihove dejavnosti med drugim vključujejo kontrolo vlakov, avtobusov in osebnih vozil, ki prečkajo mejo med državama. Za izboljšanje izmenjave informacij je Slovenija februarja v Rim poslala tudi policijskega atašeja.
Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je Slovenija leta 2022 v Italijo vrnila 58 oseb, sprejela pa 65. Leta 2021 je bilo iz Slovenije v zahodno sosedo vrnjenih 30 oseb, sprejetih od tam pa 26. Še leto pred tem pa je Slovenija v Italijo vrnila 32 ljudi, sprejela pa jih je 1116.
Sodišče v Rimu je sicer januarja 2021 razsodilo, da gre za nezakonito prakso. V prvi tovrstni sodbi je ocenilo, da neformalna vračanja v Slovenijo sprožajo verižno reakcijo, saj slovenske oblasti migrante predajo hrvaškim, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino. To pa po presoji sodišča predstavlja kršenje italijanske zakonodaje, italijanske ustave, listine EU o temeljnih pravicah ter omenjenega dvostranskega sporazuma s Slovenijo.
Zunanja ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani sta o tem, kako bi lahko slovenska in italijanska policija sodelovali pri soočanju z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti, zlasti po vstopu Hrvaške v schengen, letos govorila že večkrat. Slovenija je pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje.