Novice Svet24

Ali ste si ob novembrski razglasitvi rezultatov referenduma o RTV predstavljali, da boste morali čez štiri mesece groziti z zaostrovanjem stavke?
Za zaposlene in stavkajoče je bil rezultat referenduma pomemben, saj smo dobili potrditev javnosti, da nam zaupa. Tudi v času pandemije se je pokazalo, da javnost želi verodostojno in profesionalno javno radiotelevizijo. Še posebej na televiziji in v informativnem programu, kjer so (bile) razmere najbolj akutne in kjer se je vse nekako začelo. Za nas je bilo pomembno, da 463 tisoč glasov volivcev pomeni, da državljani Republike Slovenije želijo demokratično javno radiotelevizijo in jo ne nazadnje jemljejo za svojo. To je bil tudi njihov glas, kakšno vodstvo želijo. To je bila nezaupnica javnosti vodstvu, kar se odraža v slabi gledanosti, ki je najslabša do zdaj in se še zmanjšuje zaradi programa, ki ni kakovosten in ne odgovarja potrebam ter interesom javnosti. Ko smo 13. maja lani napovedali stavko, so bile seveda razmere drugačne kot danes. Zgodilo se je veliko zadev, lahko bi dodali še vsaj deset novih stavkovnih zahtev. Tako rekoč iz tedna v teden doživljamo spremembe, ustvarja se kaos. Posledice programskih, kadrovskih politik in finančnih odločitev, ki jih je sprejelo trenutno vodstvo, se danes dobro poznajo. To čutimo že vsi zaposleni na RTV Slovenija, najbolj se to seveda pozna na televiziji. Javnost je bila znova soočena s cenzuro, ki je povezana z uporom in kritičnimi opozorili zaradi neprofesionalnega delovanja v informativnem programu ob proslavi 8. februarja. Vodstvo od junija, ko smo se začeli pogajati o razrešitvi stavkovnih zahtev, ni ponudilo ničesar konkretnega. Generalni direktor se je najprej pogajal sam, kar je seveda njegova pravica, potem je za pogajalca imenoval mediatorja iz Adria Media. Šlo je za osebo, za katero smo prvič slišali, na pogajanjih se je pojavil enkrat, nato pa je znova izginil. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja se je na pogajanja vrnil pred nekaj meseci, ko smo za 24. januar napovedali celodnevno stavko, ki je bila potem preložena. Zdaj je za pogajalca za razrešitev stavkovnih zahtev imenoval odgovornega urednika informativnega programa drugega kanala, torej oddaje Panorama. To kaže, da vodstvo k razrešitvi stavkovnih pogajanj sploh ne namerava pristopiti resno in odgovorno. Gre torej za klasično izčrpavanje. Sindikat je večkrat pokazal voljo in še vedno kaže, da smo pripravljeni razrešiti stavkovne zahteve. Nam ni v interesu neskončna stavka, želimo delati, želimo delati profesionalno in kakovostno, za to gre.

Mar ni nenavadno, da nasproti vas na pogajanjih sedi vaš kolega, ki je del novinarske oziroma uredniške ekipe, ne pa nekdo iz vodstva?
Marsikaj je nenavadnega v pogajanjih. Nenavadno je predvsem, da vodstvo zavaja. Nenavadno je, da vodstvo, preden o imenovanju novega pogajalca obvesti pogajalsko skupino stavkovnega odbora, to sporoči javnosti prek sporočil za javnost. Nenavadna so zavajajoča sporočila med zaposlenimi prek interne pošte in interne okrožnice, ki jo prejemajo vsi zaposleni. Na nenavadnosti smo se v času, odkar je vodstvo RTV Slovenija prevzel Grah Whatmough, že navadili, a tega ne moremo sprejeti, zato ne nazadnje tudi stavkamo in zahtevamo spoštljivo komunikacijo ter konec laži in zavajanja. Delodajalec pa lahko na svoji strani pač za pogajalca imenuje kogarkoli. Absolutno bi pričakovali, da se bo pogajal Grah Whatmough, ki javno zatrjuje, da nima razlogov za odstop, da se ne čuti krivega in odgovornega za nastalo situacijo. Po zakonu in statutu je generalni direktor tisti, ki je pravno odgovoren za zakonitost delovanja javne radiotelevizije.

Sašo Švigelj / Media24

Stavkajoči ste na spletni strani Tukajsmo.info zapisali, da bi moral urednik informativnega programa TV Slovenija 2 Rajko Gerič odstopiti zaradi zavajajočih prispevkov Valentina Areha o Ukrajini. V enem izmed njih je poročal o raketnem napadu, ki se naj bi se zgodil pred enim tednom, v resnici pa se je zgodil konec lanskega leta. Iz prispevkov je bilo razvidno, da naj bi bil novinar v Ukrajini, a to ne drži. Namesto odstopa je bil Gerič, ki je prevzel krivdo za Arehove prispevke, s strani imenovan za pogajalca s sindikati.
Aktiv novinarjev je že spisal kršitve konkretno v zvezi s tem poročanjem iz Ukrajine. Na sestankih je bilo povedano, da so bili prispevki pripravljeni vnaprej in da je šel kolega na teren posnet samo raporte. Šlo je za očitno zavajanje javnosti, da so zgodbe nastale na terenu. Če sva že prej govorila o nenavadnostih, gre za absolutno nenavadno odločitev, ki je neprofesionalna, neetična. Gre za očitne kršitve novinarskega kodeksa.

Stavka traja že od marca lani. Ali na strani vodstva vidite kakršnokoli pripravljenost za rešitev problema?
Ne, ker si očitno novinarski kodeks in programske standarde razlagamo diametralno nasprotno. Naša zahteva po novinarski avtonomiji in profesionalnih odločitvah predstavlja bistvo stavke. Na RTV obstajajo različni poklici in vsak je v svojem poklicu strokovnjak. Večkrat sem že javno povedala, da smo veriga. Če je en člen med nami šibek, smo šibki vsi. Predvsem se poznajo množični odhodi v tehniki in produkciji, kjer imamo strokovnjake z več desetletji izkušenj. Ob tem ni prave primopredaje dela, zato izginja znanje. Napake se tudi dogajajo, ker ljudje niso usposobljeni, medtem ko ni primernih kadrov. Marsikdo se žal tudi ne bo prijavil na delovno mesto, ker so plače tako slabe. V javnosti obstaja mit, da so plače, ker je to javni sektor, na RTV bajne. To ni res, 95 delovnih mest je uvrščenih pod minimalno plačo, zato zahtevamo tudi pogajanja o najnižjih plačah. To je še ena naših stavkovnih zahtev. Pogajamo se na več nivojih. Enega predstavljajo stavkovne zahteve, za katere se pogajamo kot stavkovni odbor, drugi nivo predstavlja delo sindikata glede kolektivnih pravic. Stavkamo tudi zato, ker ni socialnega dialoga. V dobrem letu smo imeli mogoče dva sestanka, ki sta se dotikala socialnega dialoga, a smo se vedno zataknili pri predlogu generalnega direktorja, ki vztraja pri brezkompromisnosti. Ne pristaja na naše predloge in pripombe, ampak želi samo podpis, vendar se nismo pripravljeni podpisati pod vse in ne bomo žrtvovali nikogar, predvsem pa ne delovnih pogojev zaposlenih. Ne bomo privolili v dodatno nižanje plač in slabšanje delovnih pogojev.

Stavka poteka že eno leto, razmere na Kolodvorski pa so očitno vse slabše. Dosedanji potek stavke očitno ni obrodil sadov. So aktivnosti sindikata »premehke«?
Stavka je po mojem mnenju prinesla več stvari. Prvič, ozavestila je zaposlene in informirala, kaj se sploh dogaja na RTV. Vse se je začelo v informativnem programu, kar je neposredno prizadelo 150 od dobrih dva tisoč zaposlenih. Stavka nas je povezala, redno se srečujemo na stavkovnih odborih. Imamo sestanke, na katerih si izmenjujemo informacije. Mnogi smo se v bistvu tukaj tudi prvič srečali. Ustvarili smo nekakšen forum, ki ga na RTV nikoli ni bilo. Prisotni so vsi, kolegi z Radia Koper in Radia Maribor ter obeh regionalnih televizij. Pridružili so se nam tudi kolegi iz lendavskega centra, iz našega italijanskega uredništva in različnih televizijskih uredništev. Ker gre za odprti forum, so v njem tudi drugi profili. Z izmenjavo informacij uspemo tudi prepoznati težave, saj dialoga z vodstvom pač ni. Vodstvo ves čas zavira dostavo dokumentov in potrebno dokumentacijo, ki jo ne nazadnje kot socialni partner potrebujemo. Vodstvu smo poslali že tri dopise za posredovanje podatkov, ki jih potrebujemo za pogajanja z vlado o prenovi plačnega sistema, ki se začenjajo zdaj, a podatkov še nismo dobili. Trenutno vodstvo se ne bo pogajalo z vlado na strani delodajalca, to vlogo bo opravljalo ministrstvo za kulturo. Kot sindikat imamo svojega pogajalca, ki se bo pogajal v okviru Konfederacije slovenskih sindikatov, katere del smo. Spet gre za nenavadne okoliščine, ko niti ne vemo, kdo sploh vodi to hišo in na kakšen način. To je kaos, v katerem živimo, zato stavka traja in bo očitno še trajala, saj tako ni mogoče doseči nobenega konsenza.

Ali ima sindikat na voljo instrumente, s katerimi izpodbijate aneks s konca lanskega leta, ki je omogočil astronomske odpravnine?
Izpodbijamo na podlagi tega, ker nismo bili povabljeni na pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi RTV. Vodstvo nam odreka pravico, da smo socialni partner in pogajalec pri tej kolektivni pogodbi, čeprav smo naš pristop objavili v Uradnem listu. Vodstvo bi moralo javnosti, plačnikom RTV-prispevka in zaposlenim predvsem pojasniti, zakaj si je pripravilo tako imenovana zlata padala. Jasno je, da najvišje odpravnine pripadajo članom vodstva in zaposlenim na tistih delovnih mestih, na katera so napredovali v času sklenitve tega sporazuma.

Ali drži informacija, da so določeni posamezniki, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev, na podlagi tega aneksa ob upokojitvi prejeli tudi 50.000 evrov odpravnine?
Sramotno je, da se morajo nekateri zaposleni, ki zahtevajo primerne pogodbe za delovno mesto in delo, ki ga opravljajo, obrniti na sodišča, da dosežejo svojo pravico in ustrezne pogodbe. Vodstvo ima po drugi strani že tako visoke plače, verjetno si izplačujejo tudi razne nagrade, a tega ne vemo, ker je vse netransparentno. To vse znova kaže na plačno diskriminacijo.

Sašo Švigelj / M24

Omenili ste, da je stavka bolj povezala zaposlene. Kakšno pa je delovno vzdušje?
Ljudje so utrujeni. Pogovarjava se o tem, da stavka traja že skoraj eno leto, a je že maja 2021 takratni programski svet zahteval, da se razreši odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič. Od tega bo dve leti. Pritiski na informativni program Televizije Slovenija trajajo od takrat. Medtem je okoli 40 ljudi iz informativnega programa odšlo ali pa so podali odpovedi ob sprejetju programsko-produkcijskega načrta za lansko leto. Ker je bilo jasno, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo, so se ljudje umaknili, da jim ni treba prenašati tega, kar doživljamo danes. Javna šikaniranja so očitna, praktično vsakodnevno digitalno nasilje, ki ga povzroča in spodbuja tudi v. d. direktorja televizije, je očitno. Tudi komunikacija po službeni elektronski pošti je videti, kot da smo na Twitterju. Gre za osnovno kulturo in osnoven odnos. Kako naj nekdo deluje normalno, če ga nadrejeni vsak dan javno šikanira? Primer je zgodba kolegice Katarine. Javno vodstvo molči in žrtve ne zaščiti, ne zaščiti zaposlenega.

Govorite o prijavi proti uredniku Jaku Elikanu zaradi spolnega nadlegovanja.
Zgodba je zdaj zakrožila v javnosti, ampak vodstvo molči. Pričakovali bi, da delodajalec jasno stopi v bran žrtvi in pomiri vse govorice, žaljivke, ki ta čas krožijo, in kolegici ponudi vso pravno pomoč in zaščito, ki naj bi jo zagotovil delodajalec po zakonu. To se ne dogaja. To je očiten primer, kakšen je trenutno odnos delodajalca do zaposlenih.

Zaposleni ste podprli novelo zakona o RTV, s katero se bo zmanjšal vpliv politike na delovanje javne RTV, vendar, ali menite, da se bo politika, katerakoli, kadarkoli odrekla takšnemu vplivu? Verjetno se bo le prilagodila in našla druge vzvode.
Bistvo novele je prav to, da se prepreči politično imenovanje svetnikov. Trenutna situacija in zakon o RTV Slovenija, ki velja od leta 2005, sta problematična že od začetka, saj je večino članov nadzornega in programskega sveta imenoval parlament, torej politične stranke. Januarja lani je stranka, ki je imela veliko večino, imenovala večino svetnikov, ki pa ne spoštujejo temeljnih pravil, ki jih je napisal sam programski svet. Tudi njih zavezuje etični kodeks, vendar na to nihče ne opozarja. Predsednik programskega sveta spreminja poslovnike samovoljno. Zakaj? Ker pač lahko. Seje vodi avtoritarno, ker lahko. Najpomembnejši dokument, kot je programsko-produkcijski načrt za letos, je bil sprejet tako rekoč v tajnosti, ne eni dopisni seji, brez prisotnosti sindikatov. Da se je to lahko zgodilo, je teden ali dva pred tem spremenil poslovnik. To so eklatantne kršitve.

Če sva ravno pri kršitvah: ima sindikat kakšne konkretnejše informacije glede obiska delovne inšpekcije, ki naj bi odkril številne nepravilnosti?
Postopek se verjetno še ni zaključil. O tem nimamo nobenih informacij. V sindikatu čakamo na razplet naših prijav in odločitve inšpektorata. To je v celotni zgodbi okoli javne RTV morda največja frustracija – zakaj je odločitev ustavnega sodišča tako pomembna in nujna. Zadnji dve sodbi, ki sta ugotovili, da je bil nekdanji generalni direktor Grah Whatmough imenovan nezakonito, direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak pa je bila nezakonito razrešena, kažeta, da če pravica pride prepozno, to ni pravica, ampak je le še en žebelj v krsti pokopa javne radiotelevizije.