V nedeljo je v lokalu v Sankt Peterburgu odjeknila eksplozija, le malo pozneje pa se je razširila vest, da je bil v atentatu umorjen kontroverzni bloger in velik podpornik aktualnega ruskega režima Vladlen Tatarski. V lokalu, ki je sicer v lasti prvega moža ruskih plačancev Wagner, Jevgenija Prigožina, je v kritičnih trenutkih potekalo srečanje gorečih podpornikov vojne, združenih v skupino Cyber Front Z, pri čemer je bil glavni govorec ravno Tatarski. V eksploziji je bilo poškodovanih še 32 oseb, od katerih jih je deset v kritičnem stanju. Preiskavo primera je nemudoma prevzel ruski preiskovalni odbor, ki odgovarja neposredno predsedniku Vladimirju Putinu, na kraj zločina pa so se zgrnili preiskovalci in forenzični izvedenci. Že nekaj ur po atentatu je v javnosti zakrožilo ime glavne osumljenke, 26-letne Darje Trepove, ki je na dogodku Tatarskemu podarila kipec, v katerem naj bi se skrivala eksplozivna naprava. »Gostitelj je na odru kipec izvlekel iz škatle in ga pokazal, Vladlen ga je na kratko prijel. Pospravila sta ga nazaj, malo pozneje je eksplodiralo,« je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti pojasnil eden od očividcev. Trepova je prostor zapustila še pred eksplozijo.
Ruski organi pregona so Trepovo, ki naj bi živela v najetem stanovanju nedaleč od lokala, pridržali. Kot so v ponedeljek pojasnili v preiskovalnem odboru, je 26-letnica osumljena »sodelovanja v eksploziji v sanktpeterburškem lokalu«. Preiskovalci iščejo tudi njenega soproga Dmitrija Rilova, sicer člana ruske libertarne stranke. Tako Rilov, ki na nedeljskem dogodku sicer ni bil prisoten, kot Trepova sta bila v preteklosti že aretirana zaradi sodelovanja na protivojnih protestih. Po poročanju ruskega časnika The Insider, pri katerem so danes spregovorili z Rilovom, so preiskovalci danes aretirali še 27-letnega Dmitrija Kasintseva, sicer prijatelja Trepove. Ruske oblasti tega uradno še niso potrdile. Rilov je časniku sicer pojasnil, da je Trepova Tatarskemu kipec podarila, ker se ji je zdelo, da bo to »dobra priložnost za mreženje.« Tako po njegovih navedbah ni mogla pričakovati, da bo prišlo do eksplozije.
Kdo je bil Tatarski?
Za imenom Vladlen Tatarski se je »skrival« 40-letni kriminalec Maksim Fomin, rojen v ukrajinskem mestu Makejevka, ki je danes pod rusko okupacijo. V zadnjem letu se je proslavil kot eden najbolj znanih in tudi najbolj gorečih proruskih vojaških blogerjev, pri čemer je poročal tudi z bojišč na območju Donbasa. Fominu oziroma Tatarskemu je kot odskočna deska v svet slave služila predvsem tako imenovana majdanska revolucija leta 2014, ko so protesti v Kijevu vrhunec dosegli s padcem takratnega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča in strmoglavljenjem ukrajinske vlade, zaradi česar je izbruhnila vojna v Donbasu. Tatarski je takrat zaradi oboroženega ropa ždel v ukrajinskem zaporu, a je upor proruskih separatistov v Donbasu izkoristil za pobeg. Takrat se je pridružil borcem na strani samooklicane ljudske republike Doneck. Nekaj časa je bil član bataljona Vostok, sodeloval je tudi s separatisti samooklicane ljudske republike Lugansk. V zadnjem letu ruske invazije je deloval predvsem kot vojaški bloger, podpisal pa se je tudi pod nekaj knjig o rusko-ukrajinskem konfliktu. »Vse bomo premagali, vse bomo pobili, vse bomo oropali, če bo treba. Tako bo, kot bomo želeli,« je naznanil septembra lani ob razglasitvi priključitve štirih okupiranih ukrajinskih regij. Imel je tesne povezave s paravojaško skupino Wagner, v zadnjih mesecih pa se je pojavljal tudi na ruski televiziji, kjer mu je platformo za razglašanje skrajnih stališč zagotovil razvpiti ruski propagandist Vladimir Solovjov. Skratka, Tatarski, ki ga je Prigožin označil za »patriota«, se je iz bančnega roparja prelevil v separatista ter v zadnjem letu vojne enega od superzvezdnikov najbolj skrajnih in gorečih proruskih hujskačev, ki jim pozivi k iztrebljenju vseh, ki bi se jim postavili po robu, ne gredo težko z jezika. Skupaj z drugimi tako imenovanimi vojaškimi blogerji ni skoparil niti s kritiko ruskega vojaškega poveljstva, a doslej še niso uspeli postati dovolj velik trn v peti Vladimirja Putina, da bi jim ta pristrigel peruti.
Umor Tatarskega je sicer drugi odmeven atentat na ruskih tleh od začetka invazije. Avgusta lani je po udeležbi na domoljubnem festivalu v bližini Moskve v eksploziji avtomobila umrla Darija Dugina, hčerka vplivnega ruskega desničarskega ideologa Aleksandra Dugina. Še danes ni povsem jasno, ali je bila tarča atentata Darija, ali pa njen oče, ki je bil prav tako prisoten na festivalu, a nato v nasprotju z načrti prizorišča ni zapustil skupaj s hčerjo. Ruska Zvezna varnostna služba (FSB) je takrat za atentat obtožila ukrajinske tajne službe, a so ukrajinske oblasti kakršnokoli vpletenost zanikale. Darija Dugina, tudi sama goreča podpornica »posebne vojaške operacije« v Ukrajini, se je sicer gibala v istih krogih kot Tatarski, pri čemer so dvojico skupaj večkrat ujeli v fotografski objektiv.
Kdo je v ozadju?
Na smrt Tatarskega se je v nedeljo med prvimi odzval Prigožin, ki je tudi sam videl podobnosti med atentatoma, a je nekoliko presenetljivo dejal, da sam krivca ne vidi v režimu v Kijevu, temveč v »skupini skrajnežev«, ki pa da niso povezani z ukrajinsko vlado. Ukrajinske oblasti so odgovornost za atentat zanikale. Kot je poudaril svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, je bilo »vprašanje časa – kot se razpoči zrel ognojek – kdaj se bo v Rusiji razcvetel domači terorizem«.
Da za atentatom Tatarskega stojijo ukrajinske oblasti, pa so prepričani v Kremlju. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je prst krivde že v nedeljo uperila v Ukrajino, čeprav ni razpolagala še z nobenim dokazom. Izpostavila je, da so ruski novinarji nenehno deležni groženj režima v Kijevu. Kot so v ponedeljek navedli v ruskem nacionalnem odboru za boj proti terorizmu, ki mu predseduje direktor FSB Aleksander Bortnikov, prve ugotovitve kažejo, da so atentat načrtovale ukrajinske obveščevalne službe, pri čemer so bili vpleteni tudi akterji, ki sodelujejo s Protikorupcijsko fundacijo (FBK) zaprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Slednjo naj bi podpirala tudi Trepova. Direktor fundacije Ivan Ždanov je v odzivu navedel, da so napad verjetno izvedli agentje FSB, ki da »to počnejo že od leta 2014: zastrupljajo in ubijajo levo in desno«. »Trenutno jim ustreza, da odgovornost pripišejo fundaciji FBK. Ne samo, da potrebujejo zunanjega sovražnika v obliki Ukrajine, potrebujejo tudi notranjega v obliki ekipe Navalnega.«
Drugi ruski vojaški blogerji in propagandisti delijo mnenje Kremlja, da so napad načrtovali v Kijevu. Še več, zahtevajo takojšen ruski odgovor. Nekdanji direktor televizijske mreže RT Anton Krasovski je dejal, da so ga ubili »ukrajinski teroristi«, ki da se očitno nahajajo po vsej Rusiji. »Kdaj se bo ta država odzvala? Teroristi imajo luči, vodo, delujoče železnice, restavracije, internet, voditelji morilcev pa po državi potujejo s televizijskimi kamerami,« pa je zapisala namestnica direktorja medijske skupine Gazprom Media, Tina Kandelaki. Lonček je pristavila tudi razvpita odgovorna urednica RT Margarita Simonjan, ki se je vprašala: »Kaj zdaj? Bomo pozabili? Odpustili?« Da so krive ukrajinske oblasti, je prepričan tudi Denis Pušilin, vodja proruskih oblasti v Donecku in eden najvplivnejših političnih zaveznikov Vladimirja Putina na okupiranem območju v Ukrajini. »Nizkotno so ga ubili. Teroristi ne znajo drugače. Režim v Kijevu je teroristični režim. Treba ga je uničiti, ni druge poti, da se zaustavi,« je dejal.
