Konferenca je bila namenjena predstavitvi primerov teh idej in praks ter tudi povezovanju podjetnikov iz Poljske, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Sodelujoči, vsi strokovnjaki na svojih področjih, so trajnostni vidik poslovanja postavili tudi v današnje geopolitične razmere, izpostavili pa so tudi nekaj perečih težav, ki ovirajo nadaljnji prehod v bolj zeleno prihodnost.
Navzoče je uvodoma nagovoril v. d. direktorja Spirita Rok Capl, ki je poudaril, da je slovensko gospodarstvo že zdaj osredotočeno na trajnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa. »Zadali smo si jasen cilj, da bi do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov zmanjšali na nič,« je dejal in dodal, da sta koncept »zelenega« in krožno gospodarstvo ključni gonilni sili inovacij in preobrazbe v vseh gospodarskih panogah.
Nekaj najboljših trajnostnih idej in praks so nato predstavili Vanessa Gatto iz italijanskega podjetja Crossing, član uprave AquafilSLO in predsednik uprave AquafilCRO Saša Muminović, podpredsednik konzorcija Dolomiti Superski Zeno Kastlunger, izkušen veteran sektorja recikliranja plastik Werner Kruschitz, lastnik mednarodnega svetovalnega podjetja za strategijo blagovnih znamk s sedežem v Ljubljani in Münchnu Braind Tomas Vucurevic ter projektni vodja raziskav in razvoja ter finančni direktor Leslaw Jan Slisz.
Po navedbah Gattove je razvoj tehnologij bliskovit, pri čemer je ključno sodelovanje med podjetji in akademsko sfero, iz česar nato izvirajo najboljše trajnostne ideje in prakse. »Če si bolj trajnosten, si boljši od konkurence,« je poudarila. Da je za trajnostni vidik ključno dobro sodelovanje med vsemi deležniki v sistemu, kakršen koli že ta je, se je strinjal tudi Kastlunger.
Muminović iz skupine Aquafil, ki je pionir v krožnem gospodarstvu, je izpostavil, da na področju trajnosti trenutno ni težava v podjetjih, saj ta vedo, da brez trajnosti ne bo šlo, temveč je težava v družbi. Vsi bi namreč imeli obnovljive vire energije, a je za to potrebna infrastruktura. Solarni paneli morda služijo posameznim gospodinjstvom, a to še zdaleč ni dovolj za industrijo.
Kruschitz, ki že 40 let deluje na področju reciklaže plastike, je dejal, da se ogromni premiki dogajajo tudi na tem področju. Izpostavil je, da za to, da konča v rekah in morjih, ni kriva plastika, temveč so krivi ljudje. Veliko vlogo pri tem seveda igra cena, pri čemer je nujno, da tudi okolju prijaznejši izdelki ohranijo kakovost in funkcijo. Reciklirati je po njegovih besedah mogoče vse, a pri tem veliko oviro predstavlja zakonodaja.
Vucurevic je na drugi strani podjetnikom položil na dušo, da je pri vsem tem zelo pomembno oblikovanje in trženje blagove znamke, a so za potrebni veliki koraki. Slovenskim podjetjem je svetoval, naj se ob velikih podjetjih, s katerimi želijo sodelovati, ne ustrašijo svoje majhnosti, temveč naj pojasnijo, da so »visoko specializirano podjetje v središču Evrope z izjemnimi logističnimi povezavami.«
