Rektor univerze Zdravko Kačič, ki je konferenco odprl, je v nagovoru opozoril na pasti tehnološkega razvoja, ki poleg vseh koristi prinaša tudi tveganja na področju zdravstva, katerih posledice delno že občutimo. Pozval je predvsem, da premislimo o novih praksah v družinski medicini, ki jih je prinesla epidemija covida-19, in »zdravnike vrnemo pacientom«. Pri tem je mislil predvsem na pomanjkljivo komunikacijo, ki temelji na uporabi novih tehnologij, ob tem pa se pozablja na digitalno izključenost. Zato je pozdravil interdisciplinarno obravnavo tem s področij, ki jih bodo na posvetu obravnavali.
Strah ni izgovor za teptanje pravne države
Konference se je udeležila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je v svojem govoru opozorila na napake, ki so bile na področju človekovih pravic storjene ob soočanju s pandemijo. »Bila je moralna panika. Šlo je za strah pred neznanim in željo, da se nam ne zgodi Bergamo. To je vse razumljivo. Ne more pa biti izgovor za teptanje pravne države,« je dejala ministrica. Dodala je, da danes ni več čas za paniko, temveč za ukrepanje, refleksijo in pripravo na morebitne nove pandemije. O ustavno varovanih pravicah v času epidemije so spregovorili tudi drugi udeleženci posveta. Profesor s pravne fakultete Tomaž Keresteš je poudaril, da se pravo na takšne situacije nikoli ne more pripraviti. »Že pri normalnem razvoju caplja za dogodki. Takrat pa je treba sprejemati ukrepe, ki presegajo mejo,« je poudaril in spomnil, da tudi evropska zakonodaja dopušča suspenz ustavnih pravic, vendar da mora za to biti razglašeno stanje izrednih razmer. In to lahko po njegovi oceni storimo tudi ob večji zdravstveni krizi.
Umetna inteligenca in pravna odgovornost
Vojko Flis, nekdanji direktor UKC Maribor, se je v svojem predavanju dotaknil tehnološkega napredka in vpliva umetne inteligence na medicino: »Razvoj umetne inteligence ne pomeni, da ne bo več tople roke medicinske sestre. Obratno. Bo več časa za pacienta.« Dejal je, da lahko tako imenovani ekspertni sistemi pomagajo pri predvidevanjih tudi v zdravstvu. Opisal je primer, ko bi zdravnika spremljal robot, programiran, kot sta virtualna asistenta Siri in Alexa, ki bi poslušal, kaj zdravnik govori, in sproti opravljal njegovo administrativno delo, ki ga zdaj opravlja zdravnik med pregledom. Muhamed Turkanović s FERI je opozoril na dilemo, ki se bo pojavila ob razvoju novih tehnologij: »Zdravniki, ki imajo zdaj premalo časa, ga bodo imeli dovolj, in to za težje primere. Pa bodo potem še dovolj dobri za težke primere, če ne bodo obravnavali tudi lažjih? Na to bomo najbrž dobili odgovor prej, kot si mislimo.« Tomaž Keresteš je opozoril na dileme, ki se bodo ob uvedbi umetne inteligence pojavile pri odgovornosti v primeru napak. Na to je pokazal tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. »Ti programi so lahko le pripomoček, nikakor pa vodilo,« je ocenil.
Epidemije niso edina grožnja
Predstojnik mariborskega NIJZ Zoran Simonovič je govoril o vplivu epidemije na premike v delu NIJZ. »Med epidemijo smo ugotovili, da smo v informacijskem srednjem veku,« je dejal, a takoj dodal, da so se hitro prilagodili in posodobili svoje delovanje. Opozoril je še, da epidemije niso edina velika grožnja za javno zdravje, in ob tem omenil vojno v Ukrajini ter primere prehoda ptičje gripe na sesalce. Omenil je še virus Marburg in tudi HIV.
Tveganje posegov v tujini
Pravnik Urban Vrtačnik je izpostavil tveganja, ki jih prinašajo medicinski posegi, opravljeni v tujini. Svetuje previdnost in to, da shranite vsaj vse papirje, od zdravstvene dokumentacije do računov: »Morda ni vse ceneje, kar je videti ceneje.« Drugi dan posveta Medicina, pravo in družba v Mariboru so zbrani strokovnjaki odprli tudi problem sodnih izvedencev. »Primanjkuje sodnih izvedencev, strokovnjaki, ki to so, se tudi starajo, mlajše pa to zahtevno delo za sodišča vse manj zanima,« je povedala višja sodnica Blanka Javorac Završek, direktorica centra za izobraževanje v pravosodju. Udeleženci so izpostavili, da imamo v Sloveniji zgolj dva sodna izvedenca za družino, dva za klinično psihologijo, veliko težav je tudi pri izvedencih iz psihiatrije, ki delujejo na področju kazenskega prava.
