"Belorusija se je bila prisiljena odzvati, da bi okrepila svojo varnost in obrambne zmogljivosti," je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je bil Minsk izpostavljen političnemu in gospodarskemu pritisku brez primere s strani ZDA in njenih zaveznic. Oblasti so pojasnile, da ne bodo imele nadzora nad orožjem in da njegova namestitev nikakor ni v nasprotju s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. "Vojaško sodelovanje med Belorusijo in Rusijo poteka v strogem skladu z mednarodnim pravom," je še dodalo zunanje ministrstvo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev jedrskega orožja na ozemlju Belorusije napovedal v soboto. Takrat je tudi dejal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že dolgo.
Ameriški State Department je nato sporočil, da ZDA trenutno ne vidijo znakov, da bi Rusija nameravala uporabiti svoje jedrsko orožje. Zveza Nato pa je navedbe Putina označila za zavajajoče, saj naj bi članice Nata delovale v popolnem skladju s svojimi mednarodnimi obveznostmi. Prav tako je zveza rusko jedrsko retoriko označila za nevarno in neodgovorno.
Ukrajina je medtem v odzivu na Putinovo napoved opozorila, da je Kremelj vzel Belorusijo za jedrskega talca. Ob tem je sekretar ukrajinskega nacionalnega varnostnega in obrambnega sveta Oleksij Danilov dodal, da namestitev jedrskega orožja predstavlja naslednji korak k notranji destabilizaciji Belorusije. Kijev je tudi zahteval sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sicer tesen zaveznik Putina, ruski vojski pa je na začetku invazije v Ukrajini že dal na razpolago belorusko ozemlje. Prav tako so se beloruski volivci na referendumu kmalu po izbruhu vojne odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje na svojem ozemlju.
