Zdaj namreč marsikje ni tako. Kot pravi bralka iz enega od celjskih blokov, je to stalna težava, pri čemer niti pozivi upravnika ne pomagajo vedno.
V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb mora lastnik stanovanja ali najemnik upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov. Vse morebitne spremembe je treba sporočiti v 15 dneh po nastali spremembi. Upravnik jih upošteva pri prvem naslednjem obračunskem obdobju.
Opaža, da najemniki včasih niti ne vedo, da bi se morali prijaviti upravniku, ker sklepajo, da je to opravil lastnik stanovanja. Drugi se za to preprosto ne zmenijo in ne prijavijo spremembe števila stanovalcev ali niti nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega prebivališča, kar bi morali urediti na upravni enoti. Zanima jo, kako bi se dalo te stvari ustrezneje urediti.
Nekoč so na oglasnih deskah viseli seznami stanovalcev, danes tega ni več, ker je postalo varstvo osebnih podatkov najpomembnejše (o čemer bi se sicer dalo razpravljati ...). Seznami s številom prijavljenih oseb v nekem stanovanju, ki jih upravnik zdaj lahko obesi na oglasno desko, so lahko le povod za medsebojno tožarjenje stanovalcev, kar zagotovo ne more biti dobra osnova so sobivanje v nekem bloku.
Še vedno pa to ne rešuje osnovnega vprašanja, kako pravično razdeliti tiste stroške, ki so obračunani glede na število stanovalcev. Obračun porabljene vode je zagotovo eden najbolj perečih. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki po novem skrbi za stanovanjsko problematiko, pojasnjujejo, da večjih sprememb na tem področju ni na vidiku.
Upravnikove možnosti
V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb mora lastnik stanovanja ali najemnik upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov.
Vse morebitne spremembe je treba sporočiti v 15 dneh po nastali spremembi. Upravnik jih upošteva pri prvem naslednjem obračunskem obdobju. Na podlagi prejetih sporočil sestavi seznam s številom uporabnikov posameznih stanovanj, pri čemer ne sme navesti osebnih podatkov. Seznam obesi na oglasno desko. Stanovalci lahko nato pisno opozorijo upravnika o večjem številu ljudi v posameznem stanovanju, kot jih je sporočil lastnik ali najemnik.
V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika, da pojasni zadevo. Upravnik lahko na podlagi suma, da v stanovanju živi več ljudi, kot je prijavljenih, pridobi podatke tudi iz Centralnega registra prebivalstva (36. člen Zakona o prijavi prebivališča).
Če se izkaže, da je v posamezni enoti v navedenem registru prijavljenih več oseb, kot jih je lastnik ali najemnik sporočil upravniku, lahko upravnik pri delitvi stroškov upošteva podatek iz navedenega registra. Seveda se ob tem pojavi vprašanje, kaj se zgodi, če ti ljudje nimajo urejene prijave bivališča ... Tudi etažni lastniki imajo po pojasnilu ministrstva vedno pravico do dostopa do podatkov o tem, koliko je uporabnikov v posameznem stanovanju (to priznava tudi informacijski pooblaščenec).
Glede na nedotakljivost stanovanja v skladu z ustavo pa tega seveda neposredno ne moreta preverjati niti upravnik niti stanovanjska inšpekcija.
Seznami
Vprašanja, kako rešuje to problematiko, smo zastavili podjetju Habit, ki sodi med večja podjetja za upravljanje stanovanj pri nas. »Stanovalci nekaterih stavb se pogosto obračajo na nas, da bi rešili te stvari. V večini primerov gre za nejasnosti ali nesporazume med njimi, pri katerih običajno hitro razjasnimo razmere in rešimo primer.«
Glede na število stanovalcev se navadno obračunajo naslednji stroški: poraba vode in kanalščina, če ni individualnih merilnih naprav, skupna poraba elektrike (dvigala, razsvetljava skupnih prostorov ...), odvoz odpadkov, najem zabojnikov za odpadke ter drugi komunalni stroški, čiščenje skupnih prostorov, stroški čiščenja kanalizacije ter odmašitve kanalizacijskih cevi in praznjenja septičnih jam. Lastnike psov običajno bremenijo še stroški čiščenja skupnih prostorov za psa v višini polovice stroška uporabnika.
Kot pravijo v Habitu, je vodenje evidence števila uporabnikov posameznih enot stavbe njihova zakonska in pogodbena obveznost. »Objava števila uporabnikov po enotah sicer ni redna praksa, toda občasno prihaja do takšnih objav, saj to zanima lastnike ali najemnike zaradi pravičnega obračunavanja skupnih obratovalnih stroškov.«
Če upravnik nima podatka o številu uporabnikov stanovanja ali ga ne dobi pravočasno, upošteva, kot da stanovanje uporablja toliko oseb, kot naj bi jih bilo primerno za posamezno enoto skladno s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Sicer pa v Habitu menijo, da je sedanji sistem pomanjkljiv, saj ne zagotavlja preprečevanja in kaznovanja kršitev. Menijo, da bi to lahko rešili z ustrezno zakonodajo.
Spremembe?
Teh za zdaj ne bo, saj je ministrstvo lani ob zadnji spremembi Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb predlagalo ukinitev sistema delitve obratovalnih stroškov glede na število uporabnikov posamezne enote.
»Na omenjeni predlog smo v okviru javne obravnave dobili množičen odziv tako etažnih lastnikov kot tudi drugih udeležencev s področja upravljanja, da naj se omenjena delitev ohrani kljub nekaterim slabostim (ugotavljanje števila stanovalcev, vprašanje praznih stanovanj ...),« pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost. Nekatere premike lahko naredijo sami lastniki stanovanj, ki se lahko na primer odločijo za vgradnjo vodomerov.
»Med obratovalne stroške, kjer gre za delitev glede na število uporabnikov, sodita tudi poraba vode in kanalščina, če ni posameznih merilnih naprav. Etažni lastnik ima pravico vgraditi v stanovanju vodomer, ki omogoča delitev stroškov porabe hladne vode in kanalščine po dejanski porabi. Tako izmerjena poraba je mogoče upoštevati pri obračunu, če je vodomer pregledan in označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje.«
Zaplete pa se lahko, če vsi nimajo vodomerov in če prihaja do razlik pri porabi vode med glavno merilno napravo in posameznimi napravami ...
