Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, na dnevnem redu bosta novela zakona o tujcih ter novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Predloga po navedbah vlade poenostavljata postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi ter za zaposlovanje tujcev, DZ pa ju obravnava po nujnem postopku. Medtem ko je pristojni odbor že potrdil predlog novele zakona o zaposlovanju tujcev, pa se je zapletlo pri noveli zakona o tujcih. V predlogu je namreč kljub prvotno drugačnim napovedim notranjega ministrstva ostala določba, ki za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev zahteva opravljen izpit slovenskega jezika na vstopni ravni. To bi po opozorilih nevladnih organizacij povzročilo razdruževanje družin, diskriminacijo in hujše kršitve človekovih pravic.
Utemeljeni pomisleki
Zakon v predlagani obliki določa, da morajo najpozneje v roku leta dni družinski člani osebe (tujca), ki je pri nas zaposlena ter ima veljavno dovoljenje za delo in bivanje, opraviti izpit iz znanja slovenščine na vstopni ravni A1. Kot lahko preberemo v mnenju, ki so ga spisali v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), je rok »absolutno prekratek«. Ob tem izpostavljajo, da omenjenega izpita za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ni treba opraviti tujcem, ki prihajajo iz držav EU, EGP in Švicarske konfederacije, zaradi česar v PIC menijo, da je predlog zakona diskriminatoren. Ob tem je nevladne organizacije zmotilo tudi določilo, da morajo slovenski jezik obvladati člani družine, medtem ko tistemu, ki dela, tega pogoja ni treba izpolnjevati.
Izpitov ni mogoče opravljati
Ob tem v PIC ugotavljajo še, da je predlog neživljenjski, saj na primer ne upošteva osebnih okoliščin tujcev, kot je na primer nepismenost. Ob tem izpostavljajo, da je do izpita zelo težko priti, saj naj bi bili že zasedeni vsi termini za opravljanje izpita v obdobju za naslednjega pol leta, izražen interes za opravljanje izpita pa kar za sto odstotkov presega zmožnosti edine institucije pri nas, ki opravljane izpitov omogoča. Poleg tega naj bi bilo tečajev našega jezika za tujce premalo. Poslance so zato nevladniki pozvali, naj predloga v takšni obliki ne sprejmejo.
123.318 zaposlenih iz tujine
Vlada se je, kot smo že zapisali, sicer odločila zakonodajo, ki ureja zaposlovanje tujcev, spremeniti, predvsem ker želi delodajalcem omogočiti dostop do delovne sile. Kot je v intervjuju za naš časnik povedala Lidija Jerkič, predsednica svobodnih sindikatov, velja ocena, da slovenski trg dela trenutno potrebuje med 30.000 in 50.000 delavcev. Če bi vsi prišli iz tujine, bi to pomenilo velike spremembe v strukturi delovne sile. Po podatkih statističnega urada je bilo konec leta 2022 v Sloveniji zaposlenih 119.000 tujcev, od tega jih kar 101.000 prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Opazno je, da je v zadnjem letu prišlo do velikega povišanja števila zaposlenih tujcev pri nas. Če jih je bilo leta 2021 101.000 in je zaradi epidemije skupno število padlo na 94.000, pa je v zadnjem četrtletju prejšnjega leta po podatkih Sursa, kot rečeno, v Sloveniji delalo 119.000 tujcev, v tretjem četrtletju pa kar 123.318 oziroma 13,7 odstotka vsega delovno aktivnega prebivalstva. Največ, to je 33.845, jih zaposlujemo v gradbeništvu (zidarji, tesarji, pomožni gradbeni delavci), 32.000 v predelovalnih dejavnostih (varilci, ključavničarji, strugarji, elektromehaniki), 18.000 v prometu (predvsem mednarodni transport), 7500 v trgovini in 6700 v gostinstvu. V gradbeništvu je tako več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih tujcev.
V BiH in Srbiji ni več delavcev za Slovenijo
Na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje lahko najdemo podatek, da so lani prejeli 54.262 vlog za delovna dovoljenja in zahtev za soglasja k enotnemu dovoljenju. Prejeli so tudi 23.154 vlog za delovna dovoljenja. Od tega 19.343 vlog za delovna dovoljenja po sporazumu z BiH in 3262 vlog po sporazumu s Srbijo. A hkrati na zavodu za zaposlovanje opažajo, da podatki zadnjih treh let kažejo skokovito rast soglasij za enotno dovoljenje iz tretjih držav, medtem ko število delovnih dovoljenj po sporazumih z BiH in Srbijo ostaja na enaki ravni, kar kaže na določeno izpraznjenost obeh bazenov delovne sile.
V gradbeništvu jih potrebujejo še več
Trend naraščanja zaposlovanja tujcev lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Glede na podatke Urada za makroekonomske analize in razvoj največje pomanjkanje delovne sile še vedno občutijo gradbinci, delodajalci v predelovalni dejavnosti in gostinstvu. Več kot polovica gradbenih podjetij trdi, da imajo zaradi pomanjkanja kadra omejeno poslovanje, enako kar tretjina v predelovalnih dejavnostih in storitvah.
Dolgotrajni postopki
Trenutni postopek pridobitve potrebnih dovoljenj vključuje upravne enote, ki izdajajo enotna dovoljenja, zavod za zaposlovanje, ki izda soglasje k enotnemu dovoljenju, in diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije v tujini, ki vročajo dovoljenje tujcu. Trajanje pridobivanja dovoljenj je dolgotrajno, a glede na podatke zavoda za zaposlovanje zaradi zbiranja potrebne dokumentacije. Ko je ta zbrana, pa je v povprečju soglasje k enotnemu dovoljenju izdano v 22 dneh, delovno dovoljenje pa v 21 dneh, kar je manj, kot so določeni zakonski roki.
