V bližini obstoječe vetrnice pri Razdrtem so pred kratkim gradbeni stoji začeli z urejanjem dostopne poti in temeljev za postavitev še ene vetrne elektrarne. Njen investitor je podjetje Zelene vetrnice s sedežem v Novem mestu, ki namerava postaviti malo vetrno elektrarno z močjo 250 kilovatov, stolpom višine 28,4 metra in premerom elis 44 metrov.
Na četrti lokaciji jim je uspelo
“Poizkušali smo že na več lokacijah po Sloveniji, ta pa je šla skozi, tudi z naravovarstvenega vidika. Skoraj dve leti smo izvajali študije zaradi netopirjev in ptičev, dve leti smo izvajali tudi meritve vetra, ki so potrdile ustreznost lokacije,” je povedal direktor Uroš Pikl. Postojnska upravna enota jim je gradbeno dovoljenje izdala avgusta lani. “Počakali smo, da je zima minila in zdaj začeli z urejanjem dostopne poti in platoja.” Če bo šlo vse po načrtih, naj bi vetrnico postavili jeseni, sledila bodo testiranja, pridobitev uporabnega dovoljenja in zagon. Naložba je ocenjena na približno 850.000 evrov, podjetje naj bi jo uresničilo s pomočjo lastnih sredstev in bančnega posojila, povrnila pa naj bi se v roku osmih do desetih let. Vetrnico bodo postavili na zemljišču v zasebni lasti, in sicer domačina iz sosednje vasi, ki je, kot izhaja iz zemljiške knjige, za 60 let podelil stavbno pravico.
Podjetje Zelene vetrnice je bilo sicer že leta 2018 uspešno na pozivu agencije za energijo za prijavo projektov obnovljivih virov energije za vstop v podporno shemo na območju postojnske občine. Pikl je za Primorske novice takrat povedal, da bo uresničitev projekta odvisna od izsledkov naravovarstvenih študij in pridobitve vseh potrebnih mnenj in soglasij, pa tudi od meritev vetra in s tem povezane ekonomike projekta.
Pet let pozneje je jasno, da je investitorju uspelo premagati vse ovire ter nazadnje pridobiti gradbeno dovoljenje, a očitno je postopek potekal daleč stran od oči krajanov.
“Dobesedno so nas zaobšli”
“Krajevna skupnost Razdrto v zvezi s to vetrnico ni bila vključena niti v en postopek. Nihče nas ni vprašal ne za soglasje ne za mnenje niti nas ni o projektu obvestil. V postopku za prvo vetrnico smo bili vključeni, zdaj pa so nas dobesedno zaobšli,” nam je povedal Boštjan Blažek, predsednik krajevne skupnosti, kjer so sicer vedeli, da je vetrnico potencialno mogoče umestiti. “Investitor prve vetrnice nam je projekt predhodno tudi predstavil, za tega pa do doslej nismo vedeli niti, kdo je,” obžaluje.
Kritičen je tudi do občine, ki je med drugim podjetju podelila služnost za dostopno pot in izgradnjo elektro infrastrukture, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige, a krajevne skupnosti o tem ni obvestila, kar je sicer v podobnih primerih, ko gre za razpolaganje z javnim nepremičnim premoženjem, običajna praksa. “Tukaj poteka tudi vodovod, ki je v upravljanju krajevne skupnosti, a nas tudi glede tega ni nihče nič vprašal.” Kot izhaja tudi iz odgovora upravne enote, je namreč mnenje k projektu podalo le javno podjetje Kovod, ki sicer upravlja z vodovodnim sistemom v občini.
“Bojimo se, da v zvezi s tem projektom ne moremo več kaj dosti narediti, ker je gradbeno dovoljenje izdano. Želimo pa skozi nadaljnje postopke ugotoviti, kje vse je šlo narobe, tudi zato, da se kaj podobnega ne bi še kdaj ponovilo,” poudarja Blažek. Obnovljivim virom energije in vetrnicam kot takim krajani po njegovih besedah ne nasprotujejo, morajo pa biti dovolj oddaljene od naselja. Nova bo od prvih hiš oddaljena približno 300 metrov. Z obstoječo vetrnico izkušnje niso najboljše.
“Nekateri krajani nimajo težav, je pa to odvisno od mikrolokacije. Ko piha burja, dejansko bobni, sliši se zvok, ko vetrnica udari mimo stebra. Občutek v hiši je približno tak, kot takrat, ko slišiš prelet letala.”
Pikl: na občini so imeli vse podatke
Uroš Pikl se brani, da so vse postopke izpeljali korektno ter da je nenazadnje stolp za mejenje vetra stal na lokaciji dve leti, a da jih ni nihče nič vprašal. “Pripravljen sem stopiti pred krajane in jim vse razložiti,” pravi Pikl zdaj, ko ima že v rokah gradbeno dovoljenje.
Na naše vprašanje, zakaj niso projekta domačinom predstavili že prej, pa ni jasno odgovoril, temveč se je skliceval na to, da je bila itak seznanjena občina, ki je tudi podala vsa soglasja. “Na občini so imeli vse podatke, nič nismo skrivali. Krajani bi sicer lahko nasprotovali, toda občina je že v prostorskem načrtu opredelila, da se tukaj lahko postavi vetrno elektrarno. Zato smo sploh lahko začeli postopek.” Poleg tega izpostavlja, da gre za lokacijo ob avtocesti, umaknjeno od naselja, 100 metrov od obstoječe vetrnice, od katere je njihova manjša, zato ne pričakuje, da bi bila moteča.
Podobno pojasnilo smo prejeli tudi ob Občine Postojna. Izpostavili so, da so bile v veljavni občinski prostorski načrt, sprejet leta 2016, umeščene tri lokacije za vetrnice, tudi ta, na kateri bo zdaj gradilo podjetje Zelene vetrnice. V postopku priprave OPN je bil dopolnjen osnutek leta 2014 javno razgrnjen na več lokacijah (med katerimi sicer ni bilo Razdrtega). V zvezi z vetrnicami je prispela pripomba za zmanjšanje območij pobud (na Razdrtem se omogoči izgradnja le še ene male vetrnice). V zapisniku iz javne obravnave pa ni zabeležene nobene pripombe v zvezi z vetrnicami, odgovarjajo na občini.
