Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je napovedala, da bo prenova plačnega sistema sestavljena iz dveh delov: vzpostavitve nove plačne lestvice in odprave plačnih nesorazmerij, ki so nastala zaradi preteklih parcialnih posegov v sistem. Plačna nesorazmerja, ki jih bodo glede na vladna izhodišča v pogajanjih s sindikati naslovili najprej, bodo odpravljena pod pogojem, da bodo hkrati dogovorjeni vsi elementi plačne reforme. Vlada je namreč sprejela načelo, da »dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič«.
Izhodišča za pogajanja
Vlada je sindikatom javnega sektorja pred dnevi posredovala izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki se bodo nadaljevala danes. Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, zdaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke.
Orientacijska delovna mesta v kolektivni pogodbi za javni sektor bi ukinili. Načelo primerljivosti, torej enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, bi zato v prenovljenem sistemu uveljavili znotraj plačnih stebrov. Združili bi redno delovno uspešnost in povečan obseg dela, posebej bi uredili plačilo povečanega obsega dela zaradi povečane učne ali pedagoške obveznosti v izobraževanju. Izhodišča naštevajo tudi vsebine, ki bi se urejale ločeno po plačnih stebrih. To so uvrstitve v plačne razrede, pri čemer bi ustrezna razmerja vzpostavili znotraj plačnega stebra. Ločeno po stebrih bi urejali tudi možnost uvrstitve v plačni razred s spregledom izobrazbe kot pogoja za zasedbo delovnega mesta, pogoje in kriterije za napredovanje ter pogoje, merila in obseg sredstev za delovno uspešnost. V plačnih stebrih bi se ohranila razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in tarifne razrede.
Zahtevali bodo pojasnila
V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so pričakovali, da jim bo vlada pred današnjimi pogajanji posredovala besedilo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil tako na dosedanjih vladnih izhodiščih kot na pripombah, ki so jih podali na sindikalni strani. Prav tako so pričakovali konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, namesto tega so prejeli zgolj spremenjena vladna izhodišča.
Ocenjujejo, da s predlogi iz izhodišč ne bo mogoče doseči ciljev, ki si jih je pri reformi zadala vlada, kot so ohranitev transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, večja variabilnost ter večja privlačnost sistema za mlade. Zamude pri sprejemanju izhodišč in njihovo spreminjanje pa po oceni sindikatov pod velik vprašaj postavljajo rok za dogovor, to je 30. junij.
Tudi v konfederaciji sindikatov javnega sektorja bodo danes od vlade zahtevali dodatna pojasnila glede spremenjenih izhodišč za pogajanja, je napovedal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Deli izhodišč se jim namreč zdijo nejasni, problematičen se jim zdi tudi vladni princip »dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič«.
Vladno načelo, da bodo plačna nesorazmerja odpravljena pod pogojem, da bodo hkrati dogovorjeni vsi elementi plačne reforme, ima po Štrukljevi oceni tudi »temno stran«. Po njegovih besedah to pomeni, da so vsi roki za uveljavitev nove plačne lestvice, ki so že tako zamaknjeni, relativni. »Če ni vse dogovorjeno, ti roki ne pomenijo nič, so v zraku. Vse je namreč pogojeno s tem, ali se bomo o vsem dogovorili ali ne,« je dejal.
Nadaljevanje stavke
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so za 2. april napovedali nadaljevanje splošne zdravniške stavke, če do 1. aprila ne bo realiziran oktobra sklenjen sporazum med vladno stranjo in sindikatom. Ta do omenjenega datuma predvideva oblikovanje plačnega stebra za zdravstvo, a je vlada ta rok zamaknila za tri mesece.
Kot razlog naj bi vladna stran med drugim navedla, da je treba narediti preračune in se uskladiti na centralnih pogajanjih z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ki so napovedana za ponedeljek, je medijem povedala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencinger.
