Materinski dan je »ustanovila« Anna Jarvis iz Filadelfije, ki je leta 1908 z javno slovesnostjo tako počastila svojo pokojno mamo – ona je bila pravzaprav tista, ki je svojim enajstim otrokom pogosto govorila, da bi morale ženske dobiti čisto svoj praznik. Materinski dan je hitro postal državni praznik in so ga začeli množično slaviti, Anna pa je kasneje obsodila njegovo komercializacijo in celo izjavila, da ji je žal, da je uveljavila materinski dan. Navada praznovanja materinskega dne se je v Evropo razširila iz Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni, pri nas se je uveljavila po letu 1991, saj smo prej praviloma praznovali dan žena na 8. marec. V Sloveniji materinski dan praznujemo 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje (dan, ko je nadangel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina) – smo edina država na svetu, ki ga ima na ta (versko pogojeni) dan, večina drugih držav namreč praznik mater obeležuje na drugo soboto v maju.
Slovenke rojevajo pozneje in imajo manj otrok
Po podatkih Sursa je bilo leta 2021 v Sloveniji približno 700 tisoč mater, rodilo se je 18.984 otrok, kar je nekoliko več kot leto prej. Hkrati je bilo to 33 odstotkov manj kot pred 50 leti in 38 odstotkov manj kot leta 1979, ko je bilo rojstev največ v zadnjih petdesetih letih, po drugi strani pa 10 odstotkov več kot leta 2003, ko je bilo rojstev najmanj. Vsako leto se rodi nekaj več dečkov kot deklic: v Sloveniji je dolgoletno povprečje 106 dečkov na 100 deklic. Največ otrok se je predlani rodilo materam, starim od 30 do 34 let (36 %), 31 % otrok so rodile matere v starosti 25–29 let in 18 % matere, stare 35–39 let; 158 otrok se je rodilo materam, starim 15–19 let, 30 pa materam, starejšim od 44 let.
Njena.si
Mestni utrip že 20. leto spremlja ikonična Rotarijska ura na križišču Ajdovščina
Ženske smo, biološko gledano, omejene, kdaj imamo lahko otroke, to obdobje se imenuje rodna doba. Največ možnosti za zanositev je v zgodnjih 20. letih, po 30. letu starosti se možnost strmo zmanjšuje, glede na statistiko ima namreč ženska pri 30 letih 75 odstotkov možnosti, da zanosi, pri 35 letih 66 odstotkov, pri 40 letih le še 44 odstotkov. Se pa s staranjem prebivalstva zvišuje tudi rodna doba.
V Guinnessovi knjigi rekordov je kot najstarejša mati, ki je spočela po naravni poti, zapisana 59-letna Angležinja Dawn Brookes, z umetno oploditvijo pa je rekorderka Španka Maria del Carmen Bousada Lara, ki je rodila pri 66 letih (le nekaj dni pred 67. rojstnim dnem) – in to dvojčka. Za žensko, ki je rodila največ otrok, pa velja gospa Vasiljeva iz 18. stoletja, Rusinja, ki je rodila neverjetnih 69 otrok! Od tega 16 parov dvojčkov, sedem parov trojčkov in štiri pare četverčkov. In ko smo že pri rekordih: Italijanka Maddalena Granata je med letoma 1839 in 1886 kar petnajstkrat rodila trojčke. Največ otrok naenkrat pa je leta 2009 rodila Američanka Nadya Suleman, in sicer osmerčke, šest fantkov in dve deklici (ko je že bila mama šestih otrok). In še najmlajša mama: leta 1939 je rodila 5-letna Perujka Lina Medina.
Za nekatere je to dan žalosti
Medtem ko je materinski dan čudovit dan praznovanja, časti in ljubezni za mnoge ženske, je za nekatere to dan žalosti. »Za tiste, ki smo matere otrok, ki so prezgodaj odšli, je materinski dan pogosto napolnjen s strahom, žalostjo in nenasitnim hrepenenjem,« opozarjajo v Društvu Solzice, kjer nudijo pomoč ženskam in družinam, ki so izgubile otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. »Zaznamuje ga bolečina, ki se razlije iz našega srca do globine naših kosti. Omejena je z vedno prisotno luknjo v naših srcih, v naših življenjih, tako globoko in široko, da je nič in nihče ne more zapolniti. Materinski dan je za nas dodaten opomin na to, da otroka ni več.«
Morda je ob tem dnevu pomembno opozoriti, da v Sloveniji kljub vsemu še vedno vlada patriarhalna delitev vlog v družini, kar pomeni, da na žensko pade več skrbi za otroke, gospodinjstvo in skrb za nego družinskih članov. Prav tako po podatkih Eurostata zaposlene ženske v EU v povprečju na uro zaslužijo 13 % manj kot moški. V Sloveniji se ta razlika v zadnjih letih na srečo zmanjšuje, leta 2020 je bila razlika v plači med spoloma 3,1 %. Po lanski raziskavi Worldwide Independent Network of Market Research, ki je potekala v šestintridesetih državah sveta, kar 70 odstotkov prebivalk Slovenije ocenjuje, da imajo v Sloveniji ženske pri zaposlovanju in karieri manjše možnosti kot moški. Skrbi pa tudi vse več nasilja nad ženskami, po podatkih Sursa je od 15. leta dalje nasilje s strani intimnega partnerja pri nas doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, to pomeni več kot 110.200 žensk, starih med 15 in 74 let. V Sloveniji povprečno beležimo od pet do sedem umorov žensk na leto (femicid), ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini. Samo lani je bilo kar dvanajst intimnopartnerskih poskusov umorov oziroma storjenih umorov žensk. Velika večina nasilja pa še vedno ostaja skritega za štirimi stenami.
