Ni zagotovil, da so postopki napredovanja v policiji pošteni

Poročilo Greca, ki spremlja napredek Slovenije pri izpolnjevanju priporočil, ki jih je ta organizacija naši državi dala že leta 2017, je do oblasti kritično.

Svet Evrope je bil ustanovljen leta 1949 z namenom, da bi poskrbel za varovanje človekovih pravic v Evropi. Danes ima 46 članic iz celotne Evrope: od Portugalske na zahodu do Ukrajine na vzhodu in od Norveške na severu do Turčije na jugu. Izjemi sta le Belorusija in Rusija, ki so jo ob začetku agresije na Ukrajino iz Sveta Evrope izključili. Eden od organov, ki deluje v okviru Sveta Evrope, je tudi Greco – skupina držav proti korupciji. Deluje na način, da se države članice medsebojno nadzorujejo pri tem, na kakšen način omejujejo tveganje korupcije.

Stanje slabo

Slovenija je ob prvem nadzoru leta 2017 dobila 15 priporočil za preprečevanje korupcije v državni upravi ter organih odkrivanja in pregona. Ob prvi preverbi leta 2021 so poročevalci Greca ugotovili, da nismo izpolnili niti enega od teh 15. Ob preverjanju lani pa smo se, kot je videti, odrezali bolje, a še vedno je v poročilu, objavljenem včeraj, kar nekaj skrb vzbujajočih ugotovitev. Greco namreč ugotavlja, da je Slovenija sprejela nekatere izboljšave, še vedno pa nista bila sprejeta poseben načrt integritete za vlado in operativni sistem za obvladovanje nasprotja interesov.

Vlada meni, da je zakon dovolj, Greco ne

Greco je Sloveniji izdal priporočilo, naj se izdela načrt integritete za vlado, ki bo krovni dokument za načrte, ki že obstajajo na posameznih ministrstvih. Naša oblast je Grecu sporočila, da so zaščitni ukrepi pred tveganji neetičnega ali koruptivnega ravnanja vlade kot celote in tudi njenih posameznih članov določeni v določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Stališče naše vlade je tudi, »da posledic kršitev takšnih pravil ni mogoče opredeliti v načrtu integritete ali etičnem kodeksu, ampak so lahko le predmet politične odgovornosti«. Organi oblasti so v pojasnilu Grecu dodali še, da je bil Vodnik za funkcionarje vlade in ministrstev za integriteto marca 2022 usklajen z vsebino spremenjenega ZIntPK in razdeljen novim članom vlade. A odgovor poročevalcev ni zadovoljil, ker menijo, da priporočilo ni bilo izpolnjeno, ker poleg načrtov integritete za posamezna ministrstva ni bil sprejet posebni načrt integritete za vlado.

Ignoriranje nasvetov

Greco je priporočil tudi, naj se v okviru državne uprave oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov, vključno z odzivnimi svetovalnimi mehanizmi ter mehanizmi spremljanja in skladnosti. Naše oblasti so odgovorile, da so veljavni mehanizmi in prakse, ki omogočajo, da lahko funkcionarji prosijo za svetovanje o vprašanjih integritete pri KPK in se poučijo s pomočjo vladne spletne strani, dovolj učinkoviti za obvladovanje nasprotja interesov. Pri Grecu pa so ocenili, da to ni dovolj in da bi morali bolje poskrbeti, da pri delu vlade ne bi prihajalo do konflikta interesov.

Na ministrstvu za pravosodje se zavedajo, da jih čaka še nekaj dela.

Težave pri policiji

Greco je priporočil tudi, naj se oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov v policiji, vključno z možnostjo svetovanja in mehanizmi spremljanja in skladnosti. A naše oblasti menijo, da je dovolj, če je med dolžnostmi policistov tudi ta, da morajo ukrepati, če zaznajo okoliščine, ki bi lahko pomenile nasprotje interesov, ter o tem obvestijo Oddelek za notranje preiskave in integriteto, ki o tem vodi evidenco. Ker evidenca še ni popolnoma operativna in ni opremljena z odzivnimi svetovalnimi mehanizmi ter mehanizmi spremljanja in skladnosti, Greco šteje to priporočilo za neizpolnjeno.

Glede na to, da imamo v vrhu ali neposredni bližini našega političnega vrha kar nekaj nekdanjih policistov, je zanimivo, da je med priporočili Greca tudi vzpostavitev posebnih mehanizmov za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov po tem, ko policisti zapustijo policijsko organizacijo. Pri tem so naše oblasti odgovorile le, da še iščejo dobre prakse pri drugih državah. Greco je ob tem seveda ugotovil, da priporočilo še ni izpolnjeno.

Nezadovoljivo

Ob vseh teh neizpolnjenih priporočilih jih je še šest, ki so izpolnjena le delno, ostalih pet je izpolnjenih zadovoljivo. Glede najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti je bil po mnenju Greca dosežen določen napredek, zlasti s spremembami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Opazili so tudi nadaljnja prizadevanja za povečanje ozaveščenosti pri zadevah v zvezi z integriteto, krepitev predpisov o omejitvah po koncu zaposlitve, lobiranju, pohvalili so razširitev obsega prijav KPK ob nesorazmernem povečanju premoženja na način, da vključujejo zakonske partnerje in vzdrževane družinske člane, ter objavo prijav premoženjskega stanja in kršitev. Vendar pa Greco opozarja, da so potrebna še precejšnja nadaljnja prizadevanja, na primer sprejetje posebnega načrta integritete za vlado ter operativnega sistema za obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov.

Bobo

Fotografija je simbolična.

Konflikti interesov pri policiji

Pri organih odkrivanja in pregona so bila zabeležena nekatera omejena prizadevanja. Greco je z odobravanjem sprejel uvedene pravne spremembe organizacije in dela, ki jih je prinesel Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Menijo, da je s tem prišlo do izboljšanja obvladovanja tveganj in boljšega zbiranja obveščevalnih podatkov, ki omogočajo zaznavanje težav, povezanih s korupcijo. Zaznali so tudi, da je bil vzpostavljen sistem za poročanje, evidentiranje in spremljanje dopolnilnega dela. A hkrati ugotavljajo, da je obvladovanje nasprotij, tako v času zaposlitve kot po njej, kljub večletnim opozorilom še vedno v začetni fazi. Še vedno ni doseženega dovolj napredka pri zagotavljanju, da so postopki napredovanja v policiji, vključno z najvišjimi uradniki, pošteni, zasluženi in pregledni.

Odziv vlade

Na ministrstvu za pravosodje kljub temu, da Greco ugotavlja, da Slovenija ni v zadostni meri izpolnila priporočil, menijo, da so njihove aktivnosti na področju priprave novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 ter nov zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je začel veljati nedavno, ocenjevalci ocenili kot dobre in ugotovili, da se z njimi dosega namen priporočil, ki je izboljšanje delovanja mehanizmov za preprečevanje korupcije v Sloveniji. »Zavedamo se, da nas čaka še nekaj dela na področju uresničitve preostalih priporočil in tudi uveljavitev vseh novosti v praksi, pri čemer pa ministrstvo za pravosodje odlično sodeluje s Komisijo za preprečevanje korupcije, ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za notranje zadeve, ki so nosilci nekaterih še neizvedenih priporočil,« so dodali.