Končna cena drugega tira železniške proge Divača-Koper, največjega infrastrukturnega projekta v državi, bo zelo verjetno višja od 1,1 milijarde evrov. To nakazuje razplet javnega naročila za tretji sklop del na projektu, ki ga je tik pred koncem lanskega leta objavilo podjetje 2TDK. Gre za izvedbo tirov, vozne mreže, elektro-napajalne postaje na Črnem Kalu, telekomunikacijskih, signalnih in varnostnih naprav, video nadzora in varovanja, napajanja in drugih železniških sistemov. Na razpis je prispela le ena ponudba. Oddal jo je konzorcij, v katerem so moči združili trije največji domači igralci na železniških projektih: SŽ-Železniško gradbeno podjetje (ŽGP), Kolektor in GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Vanj so pripustili še turško skupino Yapi Merkezi, ki skupaj s Kolektorjem gradi celotno traso drugega tira.
Toda edina ponudba, v torek prispela na razpis, je neprijetno presenečenje za podjetje 2TDK, ki bo zgradilo in upravljalo drugi tir. Konzorcij štirih gradbincev je namreč pripravljen dela opraviti za 208 milijonov evrov (brez DDV). To je dobrih 35 milijonov oziroma za petino več od ocenjene vrednosti naročila, ki so jo v podjetju 2TDK določili pred zgolj tremi meseci (172,5 milijona evrov).
Se je v treh mesecih mogoče zmotiti za 35 milijonov evrov?
So se v podjetju 2TDK, ki ga vodi Pavle Hevka, res tako zmotili pri oceni vrednosti teh del? Ali pa so gradbinci izkoristili dejstvo, da konkurenčnih ponudnikov iz Slovenije in tujine posel očitno ne zanima? To bo verjetno postalo jasno v naslednjih tednih, ko bodo v podjetju 2TDK preučili ponudbo in odločili, ali bodo šli v pogajanja z edinim ponudnikom.
Dejstvo je, da je bilo leto 2022 v slovenskem gradbeništvu v znamenju podražitev. Rast cen materialov, ki so se podražili po koncu epidemije covid-19, in cen energentov, ki so šle v nebo po začetku ruske agresije na Ukrajino, je končne cene projektov v gradbeništvu lani v povprečju podražil za od 20 do 30 odstotkov. Toda po uradnih podatkih se cene materialov in osnovnih surovin že več mesecev znižujejo. Že v tretjem četrtletju lanskega leta so v povprečju padle za 4,8 oziroma 5,5 odstotka. Tudi napovedi za letošnje leto so optimistične. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je januarja čedalje več gradbenih podjetij pričakovalo umiritev cen, a je še naprej težava inflacija. Vrednost opravljenih del v januarju je bila sicer za skoraj deset odstotkov višja od decembrske.
Drugi tir se draži
V vsakem primeru bo to podražilo tudi celotni projekt. Po do zdaj veljavni različici investicijskega programa iz leta 2021, ki je bil sprejet v času zadnje vlade Janeza Janše, bi tretji sklop del po tekočih cenah stal 150 milijonov evrov (brez DDV). Zdaj, ko ministrstvo za infrastrukturo vodi Alenka Bratušek, je podjetje 2TDK znova noveliralo investicijski program. V njem cena tretjega sklopa del znaša od 198 milijonov evrov (po stalnih cenah brez DDV) do 238 milijonov evrov (po tekočih cenah brez DDV). V tem intervalu je tudi ponudba konzorcija, ki ga vodi SŽ-ŽGP. Nova različica programa je bila končana novembra lani. To pa ponovno odpira vprašanje, zakaj so v podjetju 2TDK le mesec dni pozneje ocenjeno vrednost teh istih del postavili krepko nižje.
Investicijska vrednost drugega tira v tekočih cenah je v popravljenem programu ocenjena na 1,083 milijarde evrov. To je 87 milijonov evrov več kot leta 2021. Projekt se je podražil zaradi "znatnih sprememb v dinamiki gibanja cen gradbenih materialov, surovin in energentov". Kar za okrog 30 odstotkov, na 24,4 milijona evrov, se dvigujejo tudi predvideni izdatki za bančne obresti. Spremenjena je tudi časovnica. Drugi tir bodo gradili pol leta dlje, do leta 2026. Pri tem pa je dokončno jasno, da pri projektu ne bo sodelovala nobena od zalednih držav. Dokument je Alenka Bratušek označila za "soočenje z realnostjo". Vlada Roberta Goloba bi o njem morala odločati že januarja, a ga zaradi nekaterih pomislekov ministrstva za finance takrat še ni potrdila.
Na drugem tiru so zadovoljni vsi
Večja sprememba je tudi, da se je med največje posle na drugem tiru vključil še en pomemben domači igralec – Miklavčičev GH Holding. Kot je znano, je vse gradbene posle pri prvih dveh sklopih del, po pogodbi skupaj vrednih 628 milijonov evrov, dobil konzorcij Kolektorja CPG in dveh turških podjetij (Yapi Merkezi in Özaltın İnşaat), ki imata ustrezne reference pri gradnji predorov. Toda med podizvajalci je bilo mogoče najti domala vse večje domače gradbince in inženirska podjetja: SGP Pomgrad, ki je v večinski lasti Stanka Polaniča, SŽ-ŽGP, Riko Janeza Škrabca, VOC Celje, inženirsko-gradbeno podjetje CVP, podjetja CMC Group, Hmezad TMT, Ponting ...
To zelo verjetno pojasnjuje, zakaj konzorcij Kolektorja in dveh turških gradbincev pri oddaji ponudb praktično ni imel konkurence z delno izjemo avstrijskega Strabaga. Zgodba se je zdaj ponovila pri tretjem sklopu del, pri čemer je bilo že pred dvema letoma jasno, da se bo zanje zagotovo potegoval Miklavčič. GH Holding sicer s Kolektorjem, SŽ-ŽGP in več drugimi domačimi gradbinci sodeluje pri 286 milijonov evrov vrednem projektu nadgradnje proge Maribor-Šentilj in 68 milijonov evrov vredni nadgradnji železniške postaje Ljubljana Tivoli.
