Ob vse višji socialni pomoči, ki je posledica tudi letošnjih sprememb na tem področju, se pojavlja predvsem vprašanje glede zlorab sistema. So te možne, se dogajajo v praksi? In ali je mogoče državni proračun pred tem zaščititi?
"Ne moremo reči, da do zlorab ne prihaja, ni pa tega množično," so dejali na CSD Južna Primorska. "Opažamo, da je nekaj več takih primerov, kjer prihaja do zlorab tistih oseb, ki so zaposlene, pa to iz uradne evidence ne izhaja (delo na črno, zaposlitev v tujini, s.p. ne izkazujejo dobička). Več je takih primerov na pravicah, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca," je zapisala direktorica Tjaša Rodman.
Če se ugotovi zloraba, morajo denar vrniti
Tveganje za izkoriščanje pravic iz javnih sredstev bo vedno obstajalo, saj ljudje vedno uporabljajo različne preživetvene strategije, so dejali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "So se pa možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz okoli 50 različnih uradnih evidenc oziroma 28 upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo," so sporočili.
Z letošnjim letom na področje socialne pomoči prihajajo številne novosti. Meje dohodkov za letne pravice ter zneski otroškega dodatka, državne štipendije in dodatkov k državni štipendiji so se uskladili s prvim marcem. Nova meja za pridobitev otroških dodatkov in državne štipendije je poslej 1218,08 evra povprečno mesečno na osebo. Najvišji otroški dodatek znaša 162,53 evra na mesec, najvišji osnovni znesek državne štipendije 258,87 evra. Nove meje dohodkov se uporabljajo od prve naslednje odločbe dalje. S prvim marcem se je uskladila tudi subvencija študentske prehrane, in sicer iz 3,5 evra na 3,86 evra. Osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) se uskladi tako, da znaša 465,34 evra (do zdaj 421,89 evra). Največja višina varstvenega dodatka za samsko osebo bo znašala 218,71 evra. Višina pogrebnine bo po novem 930,68 evra in višina posmrtnine 465,34 evra.
Stranke so sicer tudi same dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala, lahko CSD v treh letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice in oseba tri mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti.
"Goljufije so pri socialnih transferjih najtežje, ker je tu nadzor največji," pravi doc. dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. "Problem je ravno obraten. Pri nas je težava bolj v tem, da obstaja veliko sivo polje tistih, ki teh pravic ne koristijo. Hkrati nihče ne zna povedati, koliko je teh."
S tem se strinja tudi red. prof. dr. Vesna Leskošek, prav tako sociologinja iz FSD UL: "Večja težava je, da nekateri upravičenci ne uveljavljajo teh pravic in živijo v revščini. Ljudje niso dovolj dobro obveščeni, izobraženi, ne znajdejo se z vso birokracijo, včasih ne razumejo pravic."
V izogib stigmatiziranju
Negativnim mnenjem o prejemnikih socialne pomoči so nekateri posamezniki dokaj naklonjeni, še opaža Leskoškova: "Običajno omenjajo nekoga, ki je izgubil službo in prejema nadomestilo za čas brezposelnosti. Ampak to ni denarna pomoč, to je nekaj, za kar smo vsi zavarovani, to je naša pravica. Pri teh zadevah je veliko zmot in posplošenih mnenj. To je posledica propagand v preteklosti, ko so spremembe zakonodaj gradili na spodbujanju ljudi, da tako razmišljajo."
"Ta stigma je bila namensko ustvarjena od zgoraj, in to ne samo od politikov, ampak od nekdanjih najvišjih predstavnikov ministrstva za delo in socialo," k temu pritrdi tudi Dragoš: "Raziskava Slovenskega javnega mnenja (SJM) v zadnjih nekaj letih je pokazala veliko predsodkov, da so upravičenci leni, da nudenje socialne pomoči uničuje solidarnost, da večina, ki je na zavodu za zaposlovanje, sploh ne išče zaposlitve."
Lahko brezposelna oseba prejme več nadomestila kot zaposlena?
Zanimalo nas je, ali lahko brezposelna oseba kot prejemnik socialne pomoči mesečno prejme več nadomestila kot oseba, ki prejema minimalno plačo. S CSD Južna Primorska so odgovorili, da "lahko morebiti v nekaterih primerih družine, kjer je samo ena oseba zaposlena in imajo več otrok, res prejmejo višje pomoči, kot nekdo, ki je zaposlen z minimalno plačo, vendar težko posplošujemo ali podamo konkretnejše številke."
Vedno moramo gledati posameznika, ne pa družine, meni Leskoškova: "Ko razmišljamo o višini minimalne plače, to dobi posameznik, ne družina, tako da se absolutno ne more zgoditi, da posameznik prejme več denarne pomoči, kot je minimalna plača. Pri družini in pri večjem številu družinskih članov pa se lahko zgodi, da je vsota večja, ker dobijo še otroški dodatek in tako naprej. Ampak ta dogodek se razdeli na več ljudi, tako da je to sistematična napaka - saj je več lačnih ljudi v družini, več oseb ima potrebe po obleki itd."
