Vlada je izhodišča za pogajanja sindikatom javnega sektorja že posredovala. Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi sicer v zakonodajni postopek vložili najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024. Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila ministrica Ajanović Hovnik, so najprej na sporedu pogajanja, nato bodo sledile spremembe, ki pa so jih razdelili na dva okvira. Najprej je na vrsti odprava plačnih nesorazmerij, šele nato pa bo sledila nova plačna lestvica. Kot smo namreč že poročali, je vlada sklenila, da se bo s sindikati do 30. junija letos dogovorila o rešitvi za odpravo plačnih nesorazmerij. Postopni prehod na novo plačno lestvico bo potekal od leta 2025 do 2027.
Vse ali nič
S prihodnjim letom so predlagali tudi zamrznitev delovne uspešnosti, ki se izplačuje v višini približno 100 milijonov evrov letno. Po oceni ministrstva delovna uspešnost namreč povzroča veliko krivic med zaposlenimi, ker da enako obravnava tiste, ki dobro in veliko delajo, in tiste, ki delajo slabo in malo. "Če že kje privarčevati in potem hitreje postaviti sistem z merili, ki bodo pravičneje določena, potem menimo, da se tu najlažje zamrznejo sredstva," je po poročanju STA dodala Ajanović Hovnikova.
Kar zadeva kritike Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki opozarja, da se v skladu s stavkovnim sporazumom čas za oblikovanje ločenega zdravstvenega stebra izteka, je Ajanović Hovnik, poudarila, da je časovnica za oblikovanje plačnih stebrov za vse enaka. Če torej ločen zdravstveni steber do 1. aprila ne bo oblikovan, se začnejo ponovna pogajanja glede nesorazmerij kot takih, ki bodo potekala z vsemi sindikati. Pojasnila je tudi, da steber ne pomeni zgolj prehoda na novo plačno lestvico, temveč naslavljanje vseh elementov pravic, ki vplivajo na plačno politiko, vključno z dopusti in dodatki, torej ne samo plače kot take. A najprej so na vrsti nesorazmerja, nato pa bo sledil postopen prehod. Vlada je sicer sprejela načelo, da dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič, saj si po njenih besedah mnogi sindikati ne želijo prenove plačnega sistema. Plačna nesorazmerja bodo tako odpravljena pod pogojem, da bodo hkrati dogovorjeni tudi vsi elementi plačne reforme. "Sindikati nenazadnje ščitijo pravice, ki so lahko upravičene ali ne. Interes na nasprotni strani je lahko drugačen kot interes vlade, ki pa vseeno gleda na sistem kot tak in ga želi narediti čim bolj učinkovitega in pravičnega," je dejala po poročanju STA.
Ministrica je priznala, da predvidenega 1. aprila ne bodo ujeli, ker je že preblizu, a so se pogajanja zdaj vendarle premaknila in so v teku. Ministrica sicer meni, da na koncu teden ali dva ne bosta odigrala bistvene vloge, če bodo seveda pogajanja tekla v pravo smer.
O finančnih posledicah plačne reforme ministrica tudi tokrat ni želela govoriti. Kot je zagotovila, sicer imajo izračunan okvirni finančni učinek, a ga ne želi prejudicirati, saj sledijo še pogajanja. Sredstva bodo zagotovili iz proračuna. S prihodnjim letom so predlagali tudi zamrznitev delovne uspešnosti, ki se izplačuje v višini približno 100 milijonov evrov letno, še poroča STA.
